Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


31 - 40 / 94
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
31.
Uporaba strelnega orožja policiji ne zagotavlja ustreznega ukrepanja proti terorizmu
Kaja Beguš, 2017

Opis: Delo predstavlja pravno ureditev uporabe strelnega orožja policije v Republiki Sloveniji, različne vrste terorizma v današnjem svetu ter ukrepe in instrumente Evropske unije v okviru boja zoper terorizem. V prvem delu sem se osredotočila na pojem terorizem. Predstavila sem vrste terorizma, pravne dokumente na mednarodni in regionalni ravni, ki so ključni v okviru boja zoper terorizem ter teroristično ogroženost v današnjem svetu. V drugem delu sem se osredotočila na ukrepe in instrumente Evropske unije ter Republike Slovenije v povezavi s slovensko policijo v okviru boja zoper terorizem. Poleg tega sem podrobneje predstavila sedanjo zakonsko ureditev uporabe strelnega orožja v Republiki Sloveniji ter obrazložila zakaj le ta ne zagotavlja policiji ustreznega ukrepanja zoper terorizem. V zadnjem delu pa sem primerjala zakonsko ureditev uporabe strelnega orožja v Nemčiji, Švici in na Hrvaškem ter analizirala intervju, ki sem ga opravila s policistom, kriminalistom ter upokojenim policistom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: terorizem, policija, policisti, policijski postopki, organizirani kriminal, strelno orožje, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2178; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

32.
Vpliv komasacije na razvoj podeželja
Blaž Jaklič, 2017

Opis: V magistrskem delu je predstavljen vpliv komasacije na razvoj podeželja, na primeru občine Ribnica. Komasacija je beseda, ki izhaja iz latinske besede "commassare", kar pomeni nekaj zbirati v maso. Zemljišča na določenem območju se lahko združijo in ponovno razdelijo med prejšnje lastnike tako, da vsak lastnik dobi čim bolj zaokroženo zemljišče. Predmet komasacije so kmetijska zemljišča, kot tudi gozdovi, nepozidana stavbna in druga zemljišča na komasacijskem območju in tudi naprave na teh zemljiščih. Komasacijo po namenu delimo na: komasacijo kmetijskih zemljišč, komasacijo stavbnih zemljišč in komasacijo za določanje gradbenih parcel obstoječim objektom. Po obliki izvedbe pa jo delimo na pogodbeno in upravno komasacijo. Pogodbena komasacija je tista, k se izvedbe na podlagi pogodbe vseh lastnikov, upravna pa tista, ki se izvede na podlagi izdane odločbe v upravnem postopku in se z njo strinja najmanj 67 % lastnikov zemljišč oz. udeležencev. Poleg zaokrožitve posesti je naloga komasacij kmetijskih zemljišč tudi vzpostavitev nove mreže poti, ki predstavljajo optimalen dostop od kmečkih gospodarstev do obdelovalnih parcel, in ureditev vodnega režima. Izvedba komasacijskega postopka hkrati pomeni tudi pomemben prispevek k obnovi zemljiškega katastra. Ker je Slovenija od 1. 5. 2004 članica Evropske unije (v nadaljevanju EU), se mora držati določil zakonodaje in smernic EU. To velja tudi za področje urejanja kmetijskih zemljišč, kamor sodi tudi komasacija. Tudi v Republiki Sloveniji se je, tako kot v Evropi, izvedlo več komasacijskih postopkov, med drugim tudi na območju Občine Ribnica, kjer je veliko kmetijskih površin, na katerih so gozdovi, njive in travniki. Občina Ribnica je po letu 2000 začela s postopki komasacije zemljišč. V letu 2001 so se oblikovala tri komasacijska območja, in sicer Dolenja vas, Prigorica in Nemška vas, nato pa sta sledili še komasacijski območji Sajevec in Bukovica. Za vsa komasacijska območja je bila investitor Občina Ribnica. Vsi komasacijski postopki so bili do leta 2013 uspešno zaključeni. Na podlagi izvedene lastne raziskave za komasacijski območji Sajevec in Bukovica je bilo ugotovljeno, da sta bili komasaciji na teh območjih uspešni, saj se je pri tem velikost parcele znotraj komasacijskega območja povečala za 43 %, s tem pa se je število parcel na tem območju zmanjšalo za povprečno 46 %. Opažena je bila rahla rast bruto dodane vrednosti (v nadaljevanju BDV) na teh območjih, ki odraža prihodke na kmetiji z odštetimi vsemi spremenljivimi stroški. Povprečna rast BDV-ja za leti 2015 in 2016 je bila 8 %. Interesa za nakup oz. investiranje v zemljišča na teh območjih praktično ni bilo, saj območji ležita na zaščitenem območju Nature 2000. Raziskava je tudi pokazala, da na teh območjih prav tako ni mladih družin, ki bi se lahko preživljale samo s prihodki iz kmetijske dejavnosti. Iz raziskave tudi izhaja, da je starostna struktura lastnikov kmetij višja od 40 let, največ lastnikov kmetij je celo starejših od 60 let. Večina od njih ima naslednika za delo na kmetiji. Po vzoru nemških dežel bi bilo smiselno v Slovenji oblikovati komasacijske urade, ki bi imeli nalogo s pomočjo komasacije oblikovati celovito prenovo podeželja, saj bi se s tem več mladih družin, ki zdaj bivajo v mestih, odločilo za bivanje na podeželju.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: komasacija, podeželje, investiranje, evropska sredstva, razvojni projekti, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2130; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,78 MB)

33.
Izključitev suspenzivnosti pritožbe v upravnem postopku
Vesna Burič, 2017

Opis: V diplomski nalogi sem predstavila pomen izključitve suspenzivnosti pritožbe v upravnem postopku. Na začetku naloge sem najprej podala definicije in pravne podlage pritožbe, opisala institute pritožbenega postopka, suspenzivnost pritožbe in njeno izključitev. V nadaljevanju sem prikazala, kakšen poseg predstavlja izključitev suspenzivnosti pritožbe v upravnem postopku v temeljne človekove pravice in svoboščine, prikazala njeno dopustnost na podlagi prakse Ustavnega sodišča RS in zaključila nalogo s podanim primerom izključitve suspenzivnosti pritožbe v davčnem postopku. Pritožba v upravnem postopku je redno, devolutivno in suspenzivno pravno sredstvo. Stranko v upravnem postopku naj bi zaščitila, ji omogočila pošten upravni postopek in zagotovila enakost v upravnem postopku. Načeloma naj bi suspenzivni oziroma odložilni učinek pritožbe, odlagal izvršitev posamičnega upravnega akta, dokler pritožbeni postopek ni zaključen. Vendar obstajajo tudi izjeme. Odložilni učinek pritožbe je mogoče izključiti, kar ima za posameznika določene posledice. Kakšne so te posledice in kako vplivajo na stranko v upravnem postopku, sem natančneje predstavila v nalogi. Pri svojem delu sem za postavitev osnove uporabila predvsem določbe Zakona o splošnem upravnem postopku, posebnega področnega Zakona o davčnem postopku, Ustavo republike Slovenije in mednarodne pravne akte veljavne v naši zakonodaji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upravni postopek, pritožba, človekove pravice, davčni postopek, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2298; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,93 MB)

34.
Taktika dela mobilnih kriminalističnih oddelkov
Renato Butinar, 2017

Opis: V magistrskem delu opisujem nastanek in zgodovinski razvoj kriminalističnih in policijskih enot, ki so v prvi vrsti namenjene za boj proti kriminalu, njihovo sestavo, opremo, usposabljanje in operativno delovanje. Predstavljam njihovo sedanjo organiziranost, namen ustanovitve, naloge, usposobljenost in način izvajanja operativnih nalog - seveda v okviru, ki ne škoduje operativnemu delovanju in prepoznavnosti teh enot in posameznikov zaradi tajnosti določenih postopkov in podatkov. Opravil sem primerjavo pri kadrovanju, usposabljanju, operativnem opravljanju nalog in medsebojnem sodelovanju na prej navedenih področjih. Izhodišče za pisanje so notranje organizacijske enote policije, ki predstavljajo prvo obrambno linijo v boju proti organiziranemu kriminalu v državi in "udarno moč" slovenske kriminalistične in uniformirane policije. Enote medsebojno sodelujejo pri usposabljanju na področju policijske taktike, pri reševanju najzahtevnejših varnostnih dogodkov in pojavov ter pri urejanju varnostnih razmer na območju celotne države. Pri delu sem se omejil na dve policijski nalogi, ki najhuje posegata v človekove pravice in temeljne svoboščine, intimo in dostojanstvo. Pri izvedbi teh nalog policija ni samostojna, ampak potrebuje dovoljenje drugega pristojnega organa pregona. Ti nalogi sta: prijetje in odvzem prostosti (z nasilnim vstopom v tuje stanovanje ali druge prostore in dinamično prijetje) ter izvajanje prikritega preiskovalnega ukrepa -tajnega opazovanja. Sodelovanje teh enot je ključnega pomena za zakonitost, strokovnost, upravičenost in pravočasnost pri uspešnem boju zoper organiziran kriminal ter pri raziskovanju hudih kaznivih dejanj. Vsaka enota je za svoje področje dela ustrezno tehnično opremljena in strokovno usposobljena. Ugotovljene so določene pomanjkljivosti pri taktiki in metodiki dela, neustrezno, pomanjkljivo in neurejeno področje materialno-tehničnih sredstev ter nedorečene odgovornosti posameznikov pri vodenju in odločanju o načinu dela in izvajanju operativnih nalog obravnavanih enot. Predlagane rešitve so z raziskavo taktike in metodike ter primerjavo dela razložene in utemeljene. Slovenske enote sem primerjal s primerljivima enotama Republike Avstrije in Republike Nemčije. Primerjava zajema način kadrovanja, usposabljanja, taktiko in metodiko dela, opremo ter njuno sistemizacijo v okviru policije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kriminalistika, policijska taktika, kazniva dejanja, organizirani kriminal, Slovenija, Avstrija, Nemčija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2296; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

35.
Uveljavljanje pravic iz javnih sredstev
Katarina Cerle, 2017

Opis: V sodobni družbi se velik pomen namenja socialni varnosti, za katero v večji meri skrbi država. Ustava RS določa, da je Slovenija pravna in socialna država, kar se izraža tako, da osebam, ki so potrebne pomoči, s socialnim varstvom zagotavlja socialnovarstvene storitve oziroma prejemke, med katere spadajo tudi pravice iz javnih sredstev. Kadar vstopamo v pravno razmerje z državo, govorimo o upravnopravnem razmerju, kjer organi oblasti odločajo v posameznih upravnih zadevah iz različnih upravnih področij po zakonsko predpisanem postopku. Splošen upravni postopek ureja Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP). Postopek uveljavljanja pravic iz javnih sredstev spada med posebne upravne postopke, ki ga ureja specialni predpis, Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS). Če ZUPJS določenega vprašanja postopka ne obravnava, se dopolnilno uporabi ZUP. Poleg postopkovnih določb oba zakona vsebujeta tudi temeljna načela, minimalne procesne standarde, ki morajo biti zagotovljeni strankam v vsakem postopku. Med temeljna načela spadata tudi pravna varnost in varstvo pravic strank v postopku. Predloženo diplomsko delo primerjalno predstavlja splošni upravni postopek (ZUP) in posebne postopkovne določbe ZUPJS. S primerjavo obeh postopkov je bilo ugotovljeno, da so načela pravne varnosti in varstva pravic strank s posebnimi postopkovnimi določbami ZUPJS ustrezno zagotovljena, saj le-ta zagotavljajo višji standard varnosti. Načelo pravne varnosti in varstva pravic pa seveda tudi zahteva, da se država oziroma njen zakonodajni organ odziva na družbene spremembe in potrebe svojih državljanov in temu ustrezno prilagaja tudi vsebino pravic in način njihovega uveljavljanja in zagotavljanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna varnost, javna sredstva, upravni postopek, ustavne pravice, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2307; Prenosov: 145
.pdf Celotno besedilo (695,04 KB)

36.
Človekove pravice v primeru Islamske države in vloga OZN
Nina Bečejac, 2016

Opis: Islam je druga največja vera na svetu in je danes v svetu znana predvsem po svojih odklonskih navadah, glede na preostanek sveta. Muslimanski način življenja v večini primerov ni v skladu z Deklaracijo OZN o človekovih pravicah. V letu 2014 se je skupina islamskih skrajnežev poimenovala Islamska država in vzpostavila kalifat, ki temelji na šeriatskem pravu. Odločili so se, da bodo do svojega cilja prišli zlepa ali zgrda. Zaradi njihove želje po vsesplošni islamizaciji se sedaj svet sooča s terorističnimi samomorilskimi napadi in usmrtitvami na podlagi diskriminatornih načel ter čaka, kdaj bo kdo ukrepal. Varnostni svet OZN ima pooblastila, da v takšnih primerih urgira, vendar na žalost do sedaj ni bilo storjenega nič. Sprejete resolucije in neskončni pogovori očitno Islamske države ne bodo ustavili. Bo varovanje človekovih pravic in svoboščin ostalo le črka na papirju? To diplomsko delo opisuje načela islama, delovanje Varnostnega sveta in dejanja Islamske države ter se ukvarja z vprašanjem pristojnosti Varnostnega sveta ter njegovimi dejanji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Islamska država, islam, terorizem, Organizacija združenih narodov, Varnostni svet, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2241; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (437,54 KB)

37.
Varstvo osebnih podatkov na svetovnem spletu
Daša Bertok, 2017

Opis: Z razvojem digitalne dobe, ki vključuje pojav široke uporabe interneta, družabnih omrežij, pametnih telefonov in aplikacij ter digitalizacijo praktično na vseh področij našega življenja, se je izjemno pospešil pretok informacij o posameznikih ter povečal obseg zbiranja osebnih podatkov. Uporabnikom spleta je lažje slediti, jih profilirati in te informacije uporabiti v različne namene. Evropska unija (v nadaljevanju EU) se je na nastale spremembe odzvala z reformo evropskega zakonodajnega okvira v zvezi z varstvom osebnih podatkov. Na novo sprejeta Splošna uredba (EU) za varstvo osebnih podatkov naj bi zagotavljala poenoteno in usklajeno ukrepanje v vseh državah članicah ter med drugim okrepila pravice posameznikov. Prav tako je pomembno varstvo osebnih podatkov, ki se iznašajo v države zunaj EU. Evropska komisija oziroma informacijski pooblaščenec je v teh primerih dolžan proučiti, ali tretja država, v katero se iznašajo podatki iz EU, zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, ki je primerljivo z varstvom osebnih podatkov v EU. Ali država zagotavlja ustrezno varstvo osebnih podatkov, je po ugotovitvah načeloma odvisno od pravne ureditve države na tem področju. Država je prav tako na podlagi doktrine o t. i. pozitivnih obveznostih dolžna zagotavljati pravico do informacijske zasebnosti v razmerju do drugih posameznikov ter zavezana, da vzpostavi pravično ravnovesje med konkurirajočimi interesi posameznika in javnosti ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Po drugi strani pa je pravica do informacijske zasebnosti omejena s pravicami drugih, najpogosteje s pravico do svobode izražanja. Tudi država oz. javna oblast je pravno omejena pri posegih v pravico do informacijske zasebnosti, razen v določenih primerih, npr. javne varnosti ali ekonomske blaginje države itd. Lahko pa se zgodi, da država posega v pravico do informacijske zasebnosti s tem, ko izvaja nadzor nad posamezniki iz drugih nezakonitih interesov. Po sodni praksi Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) so lahko kršitve varstva osebnih podatkov, storjene z objavo na spletu, neprimerno hujše kot pri objavi v tiskanih medijih, saj so osebni podatki na spletu odprti bistveno širši javnosti in posledično bolj izpostavljeni zlorabam. Po podatkih Europola je internet eden od glavnih orodij organiziranega kriminala v Evropi. Kaznivim dejanjem, ki so storjena prek internetnega omrežja, pravimo kibernetska kriminaliteta. Kaznivo dejanje kraje identitete, storjeno v Sloveniji, se po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS) prek organov pregona ne preganja v tako velikem številu, kot je to zaznati prek neformalnih prijav pri podjetju SI-CERT, ki beleži vse naznanjene omrežne incidente. Glavni razlog za to je najverjetneje v neučinkovitosti boja proti kibernetski kriminaliteti. Vse to kaže, da je na področju kibernetske kriminalitete veliko "temno polje", zato mora posameznik v prvi vrsti sam poskrbeti za varstvo svojih podatkov. Posamezniki se morda premalo zavedajo, koliko elektronskih sledi puščajo za seboj na svetovnem spletu in s kakšno lahkoto so ti podatki lahko zlorabljeni. EU je zelo dejavna v smeri varstva osebnih podatkov, saj je njen cilj vzpostaviti enotni digitalni trg.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: osebni podatki, varstvo podatkov, zasebnost, elektronski kriminal, Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3015; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (1,80 MB)

38.
Privatizacija nogometa v Sloveniji
Dimitrij Debevec, 2017

Opis: Diplomski strokovni članek se osredotoča na privatizacijo nogometa v Sloveniji, kar je trenutno zelo zanimiva tematika, saj je zaradi vse večje želje klubov po tovrstni pravni podlagi in ureditvi z zakonom uvedla tudi slovenska krovna nogometna organizacija. Nogometna zveza Slovenije je namreč sprejela spremembo 40. člena zakona o licenciranju nogometnih klubov, ki omogoča lastniško preoblikovanje klubov iz sedanje društvene ureditve v gospodarsko družbo. Športni kolektivi, organizirani kot društva, so se ohranili iz obdobja nekdanje politične ureditve, ki so jo izvajali v Socialistični federativni republiki Jugoslaviji. Kot zgled urejenega sodobnega nogometnega kolektiva bom predstavil nekaj primerov omenjene ureditve klubov v nogometno najnaprednejših državah. Poleg najrazvitejših držav sem v svoj pregled vključil tudi našo južno sosedo Hrvaško, kjer so že potekali oziroma še vedno potekajo postopki privatizacije dveh največjih klubov. Živimo v globalnem svetu, zato bom analiziral tudi razlike med evropskim in ameriškim konceptom vodenja športnega kolektiva. V zaključnem delu strokovnega članka se bom posvetil vprašanju, kaj ljudi spodbuja k aktivni udeležbi pri upravljanju kluba. Dotaknil se bom tudi trenutnega financiranja nogometnih klubov pri nas in alternativnih možnosti pridobivanja dodatnega kapitala, ki jih trenutno omejuje toga zakonodaja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nogomet, nogometni klubi, privatizacija, financiranje, gospodarstvo, zakonodaja, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2185; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (546,23 KB)

39.
Prosti pretok delovne sile v Evropski uniji
Dino Vran, 2016

Opis: Magistrsko delo obravnava tematiko prostega pretoka delovne sile v EU. Avtor je analiziral nastanek skupnega trga od ustanovitve Evropske skupnosti leta 1951, ki je s procesom širitve, razvoja in poglabljanja naredila velik korak pri oblikovanju skupnega trga in prostega pretoka delovne sile. Poleg prostega pretoka kapitala, blaga in svobodnega ustanavljanja podjetij, je prost pretok oseb ena izmed štirih glavnih svoboščin državljanov Evropske unije. Te svoboščine omogočajo državljanom EU, da si poiščejo zaposlitev kjerkoli na ozemlju Evropske unije. S širitvijo EU leta 2004 je bila R Slovenija, kljub omenjeni pravici do svobodne izbire države zaposlitve, soočena z omejitvami pri zaposlovanju v drugih državah članicah, saj so nekatere države članice uveljavljale tako imenovano prehodno obdobje, da bi zavarovale svoj trg pred prevelikim zaposlovanjem državljanov novih članic EU, ki je trajalo do 2011. Avtor na primeru Slovenije predstavi posamezna obdobja prehodnega obdobja in analizira potek zaposlovanja v tem času. Avtor v magistrskem delu predstavi, kako se je razvil skupni trg in kako se uresničuje svoboda do prostega pretoka oseb na tem skupnem trgu. Ugotavlja ali je za konkurenčnost EU pomembno, da se zviša stopnja izobrazbe delovne sile. Raziskuje ali se iskalci zaposlitve pri izvajanju pravice do prostega pretoka delovne sile, srečujejo s težavami v praksi, ki jim otežujejo ali celo preprečujejo, da bi dosegli zasledovano zaposlitev v drugi državi članici. Ugotavlja tudi, ali in kako se je z ustanovitvijo skupnega EU prostora in s tem v zvezi prostega pretoka delovne sile povečalo število migracij znotraj EU, še zlasti po letu 2008 ob začetku gospodarske krize, ter kako poteka tok migracij danes.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna sila, prosti pretok, omejevanje gibanja, prepoved gibanja, zaposlovanje, trg delovne sile, migracije, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 1977; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (5,08 MB)

40.
Centri za socialno delo
Anja Čujec, 2016

Opis: Diplomska naloga obravnava delovanje centrov za socialno delo. Navaja njihova dela, dejavnosti, organizacijo ter temeljna načela. Natančno obravnava pojme, ki se najpogosteje uporabljajo v centrih za socialno delo - socialni primer, socialni delavec, socialna težava, socialna politika, socialna varnost, socialno skrbstvo, socialno varstvo, socialno zavarovanje in seveda tudi socialni problem. Navedena je tudi zgodovina razvoja socialnega dela. Navedene in opisane so tudi ustanove, ki so potrebne za dobro delovanje sociale. Poleg centrov za socialno delo so tukaj še drugi socialnovarstveni domovi. Opisani so materinski domovi, svetovalnice, stanovanjske skupine, centri za neodvisno življenje invalidov. Obravnava Center za socialno delo (CSD) Tolmin ter njegove dejavnosti in obseg strokovnih delavcev. Navedene so najpomembnejše dejavnosti, ki jih CSD Tolmin opravlja. Te so denarna socialna pomoč, otroški dodatek, prva socialna pomoč, pomoč ob rojstvu otroka in štipendiranje. V diplomskem delu je predstavljena tudi statistika za otroški dodatek, pomoč ob rojstvu otroka, dodatek za veliko družino in dodatek za nego otroka.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialno delo, center za socialno delo, socialni delavci, materinski domovi, svetovalno delo, stanovanjske skupine, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 3545; Prenosov: 343
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh