Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


61 - 70 / 94
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
61.
Etični in pravni vidiki presaditve tkiv in organov v Republiki Sloveniji
Tina Česenj, 2017

Opis: Uvod: Transplantacijo organov in tkiv lahko danes uvrščamo med uveljavljene oblike zdravljenja. Zarisati jasno razmerje med darovanjem organov in pravom se na prvi pogled zdi preprosto, vendar hitro ugotovimo, da gre za izredno kompleksno razmerje. Razloge za to gre iskati v različnih vidikih transplantacije, kot so: etični, medicinski, ekonomski, politični in pravni vidik. Namen in cilj: Namen magistrskega dela je s pregledom strokovne literature zbrati podatke o pomenu dobre pravne urejenosti transplantacijske dejavnosti v našem prostoru, ugotoviti dejanski trenutni pravni položaj transplantacije organov v Republiki Sloveniji ter poiskati pomanjkljivosti našega pravnega sistema v povezavi s to tematiko. Cilj magistrskega dela je na enem mestu zbrati in opisati pravne predpise, ki se nanašajo na transplantacijo organov, ugotoviti pomanjkljivost in predlagati možne izboljšave. Metode dela: Pri izdelavi magistrskega dela smo uporabili deskriptivno metodo s študijem domače in tuje literature, pri tem pa primerjali različne vire, ki se nanašajo na postavljene hipoteze. S pomočjo sistematične sekundarne analize različnih virov in deskriptivne raziskave smo prišli do podatkov, s pomočjo katerih smo oblikovali teoretični del magistrskega dela. Zaključek: Transplantacija organov je izredno občutljiv in kompleksen proces, ki ga spremljajo etične in pravne dileme. Prav je, da se vsak sam opredeli do transplantacije in ravna v skladu s svojimi prepričanji, naloga zakonodajalca in strokovne javnosti pa je, da zagotavljata pogoje, ki omogočajo varen in etično sprejemljiv okvir izvajanja transplantacijske dejavnosti. Transplantacijska dejavnost bo na ta način pridobila na veljavi in postala bolj sprejemljiva v očeh širše javnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: transplantacija, etični vidik, pravni vidik, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2475; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

62.
Vpliv ZDR-1 na manjše zaposlovanje za določen čas
Leo Čotar, 2017

Opis: Magistrsko delo ima naslov Vpliv ZDR-1 na manjše zaposlovanje za določen čas. Pogodba o zaposlitvi za določen čas je v zadnjih letih postala najbolj razširjena oblika zaposlitve, kljub temu da se lahko sklepa izjemoma, le v primerih, določenih v ZDR-1 in drugih zakonih ter v kolektivnih pogodbah na ravni dejavnosti. Traja praviloma določeno časovno obdobje do dveh let, nato pa ne zagotavlja trajnosti zaposlitve. Sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas po ZDR je bila najbolj ugodna oblika zaposlitve za delodajalca, saj v primeru poteka take pogodbe, delavcu ni bilo treba izplačati odpravnine. Delavec prav tako ni imel pravice do odpovednega roka. Delodajalci so pogodbe o zaposlitvi za določen čas sklepali tudi v primeru, ko so bili izpolnjeni pogoji za zaposlitev delavca za nedoločen čas, zato je bil 3. 3. 2013 sprejet ZDR-1, ki je začel veljati 12. 4. 2013 in je spremenil pogoje sklepanja pogodb o zaposlitvi za določen čas. V magistrskem delu analiziram pogodbo o zaposlitvi za določen čas, prejšnje zakonske ureditve te vrste pogodbe o zaposlitvi po ZDR pa primerjam s sedanjo zakonsko ureditvijo po ZDR-1. Prikazan je delež sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas v obdobju med letoma 2010 in 2013, ko je veljal ZDR, in v obdobju med 2013 in 2016, ko velja ZDR-1. Pogodbo o zaposlitvi za določen čas primerjam s pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas po ZDR-1 in po ZDR ter z ureditvijo pogodb o zaposlitvi za določen čas in nedoločen čas v Republiki Italiji. Na podlagi podatkov o številu sklenjenih pogodb o zaposlitvi za določen čas odgovarjam na vprašanje o vplivu ZDR-1 na manjše zaposlovanje za določen čas.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delodajalci, delavci, delovna razmerja, Slovenija, Italija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1862; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

63.
Pridobitev stvarnih pravic na nepremičninah v javno korist
Mirjana Jurhar-Pečnik, 2016

Opis: Dobra komunalna infrastruktura, vodovod, kanalizacija, elektrika, plinovodi, ceste in ostale javne storitve so pogoj za kvalitetno življenje vsakega posameznika in skupnosti, v kateri posameznik biva in dela. Bolj kot je infrastruktura razvita, boljši je osebnostni in gospodarski razvoj te skupnosti. Osnovna infrastruktura se zagotavlja že na primarni lokalni ravni in nato nadgrajuje na državni ravni. Za razvoj nove infrastrukture in boljše javne storitve pa je potreben poseg v stvarne pravice. Pravica do lastnine je ena od najpoglavitnejših človekovih pravic. Tako se posameznik znajde v situaciji, ko mora pretehtati, ali dovoli poseg v svoje pravice, v svojo lastnino. Naj s posegom soglaša in sprejme odškodnino? Bo ta odškodnina pravična? Kaj se bo zgodilo, če soglasja ne bo in bo država s svojimi postopki posegla v naše pravice? V magistrski nalogi sem predstavila postopke in pravne podlage prostovoljne in prisilne razlastitve. Analizirala sem transparentnost teh postopkov. Izpostavila sem prednosti in pomanjkljivosti teh postopkov, dileme, s katerimi se v praksi srečujejo udeleženci v teh postopkih in na katere opozarjajo pravniki v svojih strokovnih člankih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lastninska pravica, javna raba, služnostne pravice, zemljiške knjige, odškodnina, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1896; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,88 MB)

64.
Davčno potrjevanje računov kot ukrep v boju proti sivi ekonomiji
Roman Štih, 2018

Opis: Država in lokalne skupnosti pridobivajo sredstva za izvajanje svojih nalog z davki in drugimi obveznimi dajatvami. Dolgoročen cilj davčne politike je, da bi zavezanci poravnali svoje davčne obveznosti prostovoljno in v partnerskem odnosu z državo. Neizpolnjevanje davčnih obveznosti se odraža v skrčenem obsegu javnih storitev, zato je izredno pomembno z ozaveščanjem o širšem pomenu davkov pričeti že v osnovni šoli. Siva ekonomija se je v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju RS) razplamtela skoraj do mere, da je postala družbeno dopustna. K temu je pripomogla nizka raven davčne kulture in davčne morale, ki prek povpraševanja potrošnikov po dobrinah sive ekonomije deluje kot katalizator sive ekonomije. Pri sivi ekonomiji potekajo transakcije v gotovini, saj ta ne pušča nikakršnih sledi. Anonimnost gotovinskega poslovanja in uporaba posebej prirejenih registrskih blagajn sta vrsto let predstavljali ključen problem v boju proti davčnim utajam na področju gotovinskega poslovanja. Davčna uprava RS je v postopkih nadzora ugotavljala, da so nekateri zavezanci iz svojih evidenc izbrisali celo do 80 % obdavčljivega prometa. S podobno problematiko so se soočali tudi na Hrvaškem, kjer so leta 2013 s postopkom fiskalizacije uvedli davčne blagajne, ki zaradi finančnih učinkov predstavljajo zgodbo o uspehu. Navedeno je pripomoglo k temu, da so pobude Finančne uprave RS za sistemsko ureditev gotovinskega poslovanja z uvedbo davčnih blagajn naletele na plodna tla s sprejemom Zakona o davčnem potrjevanju računov. Davčno potrjevanje računov tvori sistem, kjer so blagajne zavezancev prek spleta povezane s centralnim informacijskim sistemom davčnega organa, ki z verifikacijo in hranjenjem podatkov o izdanih računih omogoča pregledno in zanesljivo evidentiranje gotovinskega prometa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javne finance, siva ekonomija, davčne blagajne, davčne utaje, davčna kultura, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2177; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

65.
Mednarodno razvojno sodelovanje po 55. členu Ustanovne listine OZN
Tisa Val, 2017

Opis: Mednarodno razvojno sodelovanje prispeva k bolj uravnoteženemu in pravičnemu svetovnemu razvoju. Tako država donatorica prevzema odgovornost za odpravo revščine v državi prejemnici, hkrati pa se dosega trajnostni razvoj. K razvoju mednarodnega razvojnega sodelovanja so bistveno pripomogle prav mednarodne organizacije, ki delujejo v okviru 55. člena Ustanovne listine OZN. Slovenija je aktivna članica v mnogih mednarodnih organizacijah, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja. Drugi akterji, ki delujejo na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji, so še nevladne organizacije in organizacije, ki jih je ustanovila država. V primerjalni analizi je Slovenija na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja lahko zgled Hrvaški, Avstrija pa Sloveniji. Avstralija ima na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja podobne trende kot Slovenija, kljub svoji oddaljenosti in velikosti. Slovenija je na dobri poti v razvoju svojega mednarodnega razvojnega sodelovanja. S sprejemom novega zakona in uredbe o njegovem izvajanju bo področje mednarodnega razvojnega sodelovanja v Sloveniji bolj podrobno in sistematično urejeno. Na mednarodni ravni je pravno področje mednarodnega razvojnega sodelovanja dobro urejeno z raznimi konvencijami, EU pravom in nezavezujočim "soft law".
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: OZN, Ustanovna listina, trajnostni razvoj, razvojna pomoč, mednarodno sodelovanje, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1740; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

66.
Mehanizmi varstva človekovih pravic v evropskem trikotniku Ustavno sodišče RS - ESČP - Sodišče EU
Nina Šebenik, 2017

Opis: Ustavnosodno varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Republiki Sloveniji na podlagi Ustave preko mehanizma za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisov in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, ter ustavne pritožbe zagotavlja Ustavno sodišče v Ljubljani. Nanj pomembno vplivata in ga dopolnjujeta Svet Evrope z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in možnostjo vložitve individualne pritožbe v primeru kršitev konvencijskih pravic na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu ter Evropska unija z Listino o temeljnih pravicah in postopkom predhodnih vprašanj pred Sodiščem Evropske unije v Luksemburgu. Vsako izmed teh treh sodišč predstavlja oglišče, ki skupaj tvorijo evropski trikotnik varstva človekovih pravic. Katalog pravic, ki jim je zaupan v varstvo, razlagajo široko, ustvarjalno in razvojno. Zaradi njihovega pozitivnega aktivizma je pravo, ki ga razlagajo, živo in razvijajoče se, medsebojna razmerja pa občutljiva in zapletena. Razvoj Sveta Evrope in Evropske unije ter obravnava Slovenije pred njunimi sodišči dajeta trden temelj za sklep, da je varstvo prebivalcev Slovenije vse bolj odvisno od razmerij znotraj evropskega trikotnika. Magistrsko delo opozarja na zahtevnost uveljavljenih sprememb Lizbonske pogodbe v Evropski uniji kot tudi dolžnosti, izhajajočih iz članstva v Svetu Evrope, na podlagi katerih bo sodnik rednega sodišča deloval tudi kot ustavni in evropski sodnik, ter se zavzema za sočasno reformiranje področja obstoječih mehanizmov varstva pravic na vseh ravneh sodnega varstva, od rednih prek ustavnih do evropskih sodišč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, ustave, ustavne pravice, ustavna sodišča, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2992; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (2,60 MB)

67.
Institut izvršitelja kot zasebne osebe javnega prava
Manja Breznik, 2017

Opis: Institut izvršitelja kot zasebne osebe javnega prava je institut, ki je bil v Republiki Sloveniji uveden leta 2000. Sam Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki je glavna pravna podlaga izvršilnega prava, je bil tekom trajanja instituta noveliran kar dvanajstkrat. Delo izvršitelja je natančno določeno s Pravilnikom o delu izvršiteljev, obračunavanje njegovih dejanj pa s Pravilnikom o tarifi dela izvršiteljev. Poglavitna razlika prejšnjega sistema ter sedanje oblike instituta izvršitelja je pslovno delovanje, saj so sedaj izvšitelji zasebne osebe javnega prava, prej pa so bili javni uslužbenci. Izvršitelj spada med zasebne podjetnike, a dela na podlagi koncesije, dodeljene s stani pravosodnega ministrstva. Je uradna oseba, delo pa mu dodelijo upniki, preko okrajno pristojnih sodišč. Ko prejme sklep o izvršbi in sklep o določitvi upnika v delo, ga začne izvrševati po pravilih in postopkih, in to v roku 30 dni po prejemu. Cilj delovanja instituta je poplačilo upnika, ob istočasni dolžnosti spoštovati dolžnikovo integriteto ter njegovo premoženje. Najpogostejše neposredno dejanje izvršbe in zavarovanja, katerega opravlja izvršitelj je rubež premičnin ter kasneje poplačilo upnika s prodajo teh stvari. Izvršitelj lahko dejanja izvršbe in zavarovanja opravlja sam, ali pa ima zato pomočnike, ki so vpisani v register pomočnikov izvršitelja, katerega vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje. Za svoje pomočnike je v celoti odgovoren izvršitelj. Izvršitelj preko javnih evidenc dostopa do podatkov o dolžniku in njegovem premoženju. Po vsakem opravljenem izvršilnem dejanju, mora o tem sestaviti zapisnik, katerega kasneje z vso dokumentacijo ter stroškovnikom pošlje upniku ter sodišču v vednost. V kolikor je izvedel uspešno dejanje rubež premičnin, te premičnine vpiše v javni register kot zarubljene, kar pomeni zastavno pravico upnika. Kasneje jih na 1. javni dražbi poskuša prodati, če tam ni kupcev, pa ima na voljo še razpis 2. javne dražbe, kjer je izklicna cena nižja do kar tretjine ocenjene vrednosti. Poleg rubeža dolžnikovih premičnin, izvršitelj opravlja tudi dejanja na nedenarne terjatve, kot je izpraznitev nepremičnin ali pa vrnitev delavca na delo. Nadzor nad njegovim delom vrši minister, pristojen za pravosodje, Okrajna sodišča preko predsednikov sodišč ter Zbornica izvršiteljev. Ena izmed najpomembnejših sprememb tekom delovanja instituta je uvedba instituta COVL (Centralni oddelek verodostojnih listin). S COVL-om se je postopek izvršbe pospešil ter poenostavil, s tem pa je povečal možnost poplačila upnikove terjatve. Uvedba instituta se je izkazala za uspešno, saj so se sodni zaostanki zmanjšali v celoti, razbremenili so se tudi sodniki, predvsem pa je izvršitelj postal podjetna oseba, kar posledično povečuje možnost uspešnosti, saj brez izkazane le-te ne bi uspel pridobiti novega upnika.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izvršilni postopek, izvršba, upniki, dolžniki, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1975; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

68.
Brexit
Marko Vehovar, 2018

Opis: Združeno kraljestvo predstavlja prvo državo članico, ki se je že v letu 2013 na pobudo takratnega premierja Davida Camerona pričela ukvarjati z možnostjo izstopa iz Evropske unije (EU). Ta je v svojem govoru izrazil namero o ponovnem pogajanju o pogojih članstva Združenega kraljestva v EU, rezultate pogajanj pa je nameraval dati na referendum, kjer bi ljudje odločali o tem, ali naj Združeno kraljestvo izstopi iz EU ali ne. 23. junija 2016 so državljani Združenega kraljestva odločali o odhodu iz EU. Na referendumu je 52 % državljanov izglasovalo izstop. Do tega trenutka so bila vprašanja, vezana na morebitni izstop katere od držav članic, zgolj predmet teoretičnih razprav znotraj EU. Omenjeni referendum pa je teorijo spremenil v prakso. Z reformno Lizbonsko pogodbo in uvedenim 50. členom so države članice EU dobile pravico do izstopa iz EU. Do tega trenutka tovrstni izstop ni bil mogoč oziroma so države članice do leta 2009 lahko uporabile 65. člen Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb, ki se naslanja na odpoved mednarodne pogodbe ali odstop od mednarodne pogodbe, ne določa pa izstopa iz EU. Izstop iz EU pomeni tako za državo kakor tudi za Unijo kot celoto številne posledice. Za državo prenehajo veljati vse politike EU, sama pa si mora izpogajati nadaljnje odnose z EU. Za državo prenehajo veljati vse svoboščine notranjega trga EU, kar pomeni zanjo velike finančne izgube, nenazadnje pa tudi izgube za celotno EU. V magistrskem delu na podlagi proučevanja strokovne literature obravnavamo tematiko Brexita. Predstavljamo nastanek EU in temeljne akte EU. Navajamo pogoje za pristop k EU in sam postopek pristopa. Prav tako obravnavamo tudi možnosti izstopa iz EU in izpostavljamo izstopno klavzulo. Svojo pozornost nadalje posvečamo predstavitvi posledic, ki nastopijo ob izstopu države članice iz EU. Predstavljamo tudi pomen Brexita in analiziramo posledice, ki se lahko pojavijo ob izstopu Združenega kraljestva iz EU tako za izstopajočo državo kot za države članice. Magistrsko delo lahko zaključimo z ugotovitvijo, da celostno sicer ni mogoče predvideti vseh posledic izstopa, saj so te odvisne predvsem od prihodnjega razmerja države, v našem primeru Združenega Kraljestva z EU. Z gotovostjo pa je mogoče reči, da bi bile posledice obsežne, dolgoročne in trajne. Združeno Kraljestvo bi izgubilo veliko tržšče in prav tako bi izgubilo na verodostojnosti, kar bi lahko pripeljalo do negativnega odzivanja tržišča nanjo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, Lizbonska pogodba, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2675; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

69.
Hitri prekrškovni postopek
Matija Šafarić, 2016

Opis: Po osamosvojitvi Republike Slovenije je mlada država potrebovala novo zakonodajo, ki bi bila sodobnejša in učinkovitejša. Eno večjih sprememb na pravnem področju je doživela prekrškovna zakonodaja, ko je bil sprejet nov sistemski zakon - Zakon o prekrških (ZP-1), ki je celovito prenovil področje prekrškov. ZP-1 je uvedel nove postopke odločanja o prekršku, nove institute in nove organe, ki odločajo v postopku o prekršku. Ena izmed značilnosti, ki jih je uvedel ZP-1 je t.i. hitri prekrškovni postopek, ki ga vodijo prekrškovni organi. Tak postopek naj bi bil predvsem hiter, enostaven in učinkovit. Že takoj po sprejemu ZP-1 so se pokazale določene težave, tako pri izvajanju zakona, kot tudi njegovem tolmačenju, zato je bil ZP-1 od sprejema že (pre)večkrat spremenjen. Zaradi njegovega pogostega spreminjanja je prekrškovni postopek postal prezapleten in nejasen, tako za tiste, ki ga izvajajo, kot tudi za kršitelje. Namen magistrske naloge je pripraviti pregled materialnopravne in procesnopravne ureditve hitrega prekrškovnega postopka in skozi pregled ureditve podati kritiko hitrega prekrškovnega postopka ter kritiko prekrškovne zakonodaje z vidika uporabe v policiji. Kritična analiza normativne ureditve je narejena v luči policijskega dela in izhaja iz predpostavke, da pri prenovi prekrškovne zakonodaje niso bila upoštevana vsa pravna načela.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prekrški, prekrškovni postopek, policija, policijski postopki, pravna načela, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2586; Prenosov: 256
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

70.
Primerjava organizacije in nalog policije v Republiki Sloveniji in Nemčiji
Monika Škof, 2016

Opis: Predmet diplomskega dela je primerjava organiziranosti in nalog policije v Republiki Sloveniji in Nemčiji. Skozi nalogo primerjamo nastanek in razvoj policij obeh držav ter njuno organiziranost danes. V prvem delu najprej poskusimo razumeti temelje za različno organizacijo, ki se kažejo že v drugačni obliki državne ureditve Slovenije in Nemčije. Za lažje razumevanje je treba poznati oblike držav in državne organizacije, moramo pa tudi razumeti, da se razlike pojavijo že zaradi same velikosti primerjanih držav. Nemčija je federativna država, kar pomeni, da je razdeljena na več manjših držav, imenovanih dežele. Prav iz tu pa izvira prva pomembna razlika - policija je organizirana na dveh ravneh, deželni in federativni. Deželna policija lahko deluje samo na območju svoje dežele, med tem ko zvezna policija opravlja naloge na območju federacije. V Sloveniji imamo enotno policijo, ki deluje na celotnem državnem ozemlju. V drugem delu pa na podlagi trenutne zakonske ureditve primerjamo podrobno organizacijo obeh policij in naloge vseh posameznih enot, ki so organizirane znotraj nemške in slovenske policije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: policija, Nemčija, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2080; Prenosov: 181
.pdf Celotno besedilo (953,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh