Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


71 - 80 / 94
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
71.
Postavitev predhodnega vprašanja Sodišču Evropske unije
Neža Čop, 2017

Opis: Sodišče EU ima izključno pristojnost za odločanje o veljavnosti in glede razlage pravnih aktov EU, ki jo izvaja preko postopka predhodnega odločanja. Gre za specifičen postopek sodelovanja sodišč držav članic EU s Sodiščem EU, ki omogoča ustvarjanje pravil prava EU in njegovo poenotenje. Slovenija je kot članica EU zavezana k spoštovanju evropskega prava, vsi organi oblasti v državi članici pa so dolžni evropsko pravo upoštevati. Postopek predhodnega odločanja je namenjen nacionalnim sodiščem, ki predložijo v predhodno odločanje Sodišču EU vprašanja, ki se nanašajo na razlage ali veljavnosti pravnih aktov EU. Sodišče EU odgovore poda s sodnimi odločbami, ki so zavezujoče za vse države članice. Bistvo diplomske naloge predstavlja določitev kriterijev dobre prakse postavitve predhodnega vprašanja, ki jih nacionalna sodišča predložijo Sodišču EU. Pregled slovenske sodne prakse postavitve predhodnega vprašanja v postopku predhodnega odločanja je namenjeno primerjavi s postavljenimi predhodnimi vprašanji Ustavnega sodišča RS, ki so še posebej predmet obravnave v diplomski nalogi, katere namen je podati oceno kakovosti predloženih predhodnih vprašanj Ustavnega sodišča RS glede na ugotovljene kriterije dobre prakse. Zastavljena teza, da Ustavno sodišče RS spada med tista sodišča, ki so do prava EU zadržana, je namenjena raziskovanju stališč Ustavnega sodišča RS do prava EU. Za opredelitev do teze so v diplomski nalogi določena merila, na podlagi katerih lahko govorimo o odprtosti oziroma zadržanosti ustavnih sodišč do prava EU in predstavljena različna praksa ustavnih sodišč držav članic EU glede postopanja v postopku predhodnega odločanja pred Sodiščem EU. Na podlagi analize sodne prakse Ustavnega sodišča, predvsem sklepa U-I-295/13-132, s katerim je Ustavno sodišče RS prvič začelo postopek predhodnega odločanja in tako vzpostavilo stik s Sodiščem EU, pa so opredeljena stališča slovenskega Ustavnega sodišča RS do prava EU, ki kažejo na eni strani odprtost Ustavnega sodišča do prava EU, po drugi strani pa so prisotni elementi previdnosti, iz katerih je mogoče razbrati zadržanost Ustavnega sodišča do sprejemanja prava EU. Diplomska naloga lahko pomaga tako študentom, ki si prizadevajo poznati pravila postopka predhodnega odločanja ali raziskujejo odnos Ustavnega sodišča do prava EU, kot slovenskim sodnikom, ki prakse postavitve vprašanja Sodišču EU niso vešči, kot je bilo že večkrat opozorjeno.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Sodišče Evropske unije, ustavna sodišča, predhodno odločanje, Evropska unija, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 3027; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (741,02 KB)

72.
Mednarodna investicijska arbitraža na podlagi prostotrgovinskih sporazumov Evropske unije
Neža Vončina, 2017

Opis: Mednarodno investicijsko pravo in zaščita tujih investicij sta urejena v mednarodnem pravu z dvostranskimi in večstranskimi naložbenimi sporazumi, ki so nastali iz potrebe po zaščiti tujega investitorja in njegovega premoženja pred nepravno razlastitvijo na ozemlju države gostiteljice. Tuji investitorji imajo možnost uveljavljanja svojih zahtevkov pred nacionalnimi sodišči države gostiteljice ali pa lahko neposredno vložijo odškodninske zahtevke pred že obstoječimi tribunali institucionalne ali ad hoc arbitraže, omenjeni mednarodni mehanizem pa se imenuje Investor-State Dispute Settlement (ISDS). Sistem mednarodne investicijske arbitraže zagotavlja strankam v sporu avtonomnost pri izbiri arbitražnega tribunala ter postopek, ki je hiter in zaupen. Vendar je praksa zadnjih let pokazala zaprt krog arbitrov, ki izdajajo nekonsistentne arbitražne odločbe, zoper katere ni obstoječega pritožbenega mehanizma. Evropska unija je pri pogajanjih za prostotrgovinske sporazume (CETA, TTIP in EU - Vietnam) tako nakazala smer razvoja mehanizma reševanja naložbenih sporov med tujim investitorjem in državo gostiteljico z uvedbo sistema naložbenega sodišča. Sodišče bo sestavljeno iz sodišča prve in druge stopnje, kjer bodo sodniki vnaprej izbrani s strani pogodbenic in bodo pristojni za reševanje naložbenih sporov na podlagi prostotrgovinskih sporazumov. Strokovne razprave pa nakazujejo nadaljnji razvoj v smeri vzpostavitve mednarodnega naložbenega sodišča, ki bo pristojno za reševanje vseh naložbenih sporov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, naložbe, investiranje, zunanjetrgovinska arbitraža, CETA, TTIP, EUSFTA, EUVFTA, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1702; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (817,48 KB)

73.
Odgovornost države za škodo, ki jo povzočijo javni uslužbenci in funkcionarji
Nina Benčič, 2017

Opis: Odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo javni uslužbenci in funkcionarji, je poseben pravni institut, v katerem se prepletata področji upravnega, delovnega in civilnega prava. Temeljni vir za uveljavljanje te odgovornosti je vsebovan v 26. členu Ustave RS, ob tem pa obstajajo tudi številne druge določbe zakonodaje s področja civilnega odškodninskega prava, ki so pomembne za vsebino moje naloge. Glede instituta odgovornosti države za škodo nas zanima predvsem njegov nastanek, razvoj ter njegova uporaba na pravnem področju. Pri tem se bomo ukvarjali z raziskovanjem problematike zagotavljanja pravne varnosti državljanom, pa tudi pravnim osebam zasebnega prava. Vsi navedeni subjekti so aktivno legitimirani za sprožitev tožbe zoper državo na podlagi odškodninske odgovornosti za škodo, ki jim je bila povzročena v postopkih, ki jih vodijo javni uslužbenci ali funkcionarji. Pravna teorija in pravna praksa namenjata veliko pozornosti obstoju določenih predpostavk za odškodninsko odgovornost države, kjer se protipravnost, škoda, vzročna zveza med njima in krivda vsaj delno presojajo po drugačnih merilih kot v splošnem civilnem pravu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbena odgovornost, odškodninska odgovornost, zakonodaja, ustava, javni uslužbenci, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1795; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (731,15 KB)

74.
Pravna ureditev interaktivnih tv kviz oddaj
Nina Sarah Medved Kortekaas, 2017

Opis: S hitrim razvojem medijev v zadnjih desetletjih, ki so v neprestanem iskanju novih, zanimivih vsebin, s katerimi bi pritegnili gledalce, uporabnike in oglaševalce, so se tudi na področju televizijske produkcije razvili novi formati televizijskih oddaj. Mednje lahko prištejemo tudi t. i. "interaktivne TV-oddaje". Ena izmed zvrsti le-teh je interaktivna kviz oddaja. Gre za zabavno televizijsko oddajo v živo, kjer voditelj postavlja kviz vprašanja, na katera lahko gledalci odgovarjajo prek premijske telefonske številke z namenom dobiti nagrado za pravilno rešitev. Nagrada pripada tistemu, ki je bil izmed vseh sodelujočih gledalcev izbran in poda pravilen odgovor v eter. Slovenski pravni red ne pozna sistematske, natančne ureditve interaktivnih kviz oddaj. V tej pravni negotovosti pogosto prihaja do sodnih sporov med izdajateljem teh oddaj in gledalci. V obstoječi slovenski pravni praksi se za namen razreševanja konfliktov uporabljajo splošni zakoni, ki postavljajo preširoke pravne podlage in zato ne zadostijo potrebam tako izdajateljev kot udeležencev interaktivnih kviz oddaj v celoti. S tem nastanejo pravne praznine, katere bi bilo treba zapolniti s specializiranim zakonom in tako zagotoviti pravno varnost vseh udeležencev. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom te interaktivne oddaje lahko uredili. V Nemčiji so z največjo pravno preciznostjo smiselno uredili interaktivne kviz oddaje s posebnim podzakonskim aktom. Temeljno vodilo pri oblikovanju pravne ureditve je bilo, da naj ima izvajalec vnaprej jasno določene omejitve in dolžnosti, znotraj katerih lahko oddajo izvaja. Pri tem je glavna pozornost namenjena varovanju pravic gledalcev. Gledalec pa je vnaprej obveščen o svojih pravicah in tudi tveganjih, katere sprejme, če želi v oddaji takega formata aktivno sodelovati. Prek pregleda slovenske pozitivno-pravne ureditve, primerjave le-te z nemškim pravnim redom na področju interaktivnih oddaj so predstavljena vprašanja in predlagane rešitve, kako bi s posebnim pravnim aktom interaktivne kviz oddaje lahko pravno uredili tudi v slovenskem pravnem redu.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediji, televizijske oddaje, kvizi, pravno varstvo, pravna ureditev, Slovenija, Nemčija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1864; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (377,68 KB)

75.
Privolitev pri medicinskih posegih v okviru kazenskega prava
Patricija Kolenko, 2017

Opis: Za vsak medicinski poseg je potrebna veljavna privolitev pacienta oziroma njegovega zakonitega zastopnika, kadar ta ni sposoben sam podati veljavne privolitve. Institut privolitve pri medicinskih posegih je zagotovljen s petintridesetim členom Ustave Republike Slovenije, kjer je opisano varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic oziroma pravica do samoodločbe. Privolitev pri medicinskih posegih je opisana v sedmem poglavju Zakona o pacientovih pravicah. Kazenski zakonik (KZ-1E) institut privolitve v medicinske posege opisuje v 125. členu, izključitev kaznivega dejanja pri telesnem poškodovanju s soglasjem poškodovanca. Privolitev lahke telesne poškodbe ni protipravna, če poškodovanec privoli vanjo. Prav tako naklepna povzročitev hude telesne poškodbe ali posebno hude telesne poškodbe ni protipravna, če je poškodovanec vanjo privolil. Magistrsko delo obravnava institut privolitve pri medicinskih posegih v okviru kazenskega prava. S prikazom razmerja med Zakonom o pacientovih pravicah in Kazenskim zakonikom poskuša prikazati ureditev instituta privolitve, ki je v Sloveniji veljavna danes. Z opisom instituta privolitve, pogojev za veljavno privolitev v medicinski poseg ali zdravstveno oskrbo in različnih oblik privolitve (hipotetična privolitev, domnevna privolitev, nadomestna privolitev) sem poskušala potrditi zadani hipotezi: privolitev v medicinski poseg izključuje njihovo protipravnost ter nujnost medicinskih posegov zmanjšuje pomen obstoja privolitve v okviru kazenskega prava.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: medicinski posegi, privolitev, odločanje, kazniva dejanja, kazensko pravo, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1881; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

76.
Pravica do življenja spočetega zarodka
Saša Vesel, 2017

Opis: Pravica kot pojem, ki nekomu nekaj dovoljuje, mu daje možnost, da nekaj je, mu pusti nekaj narediti ali pa imeti je tisto, kar lahko upravičeno štejemo med pomembnejše vrednote v vsakdanjem življenju. Vanje se nikakor ne sme neupravičeno posegati, predvsem pa jih ni dovoljeno izkoriščati. Verjetno se vsi strinjamo s tem, da je življenje tisto, kar moramo oziroma bi morali skrbno varovati ne glede na to, ali gre za naše življenje ali pa za življenje nekoga tretjega. Namen razprave v magistrskem delu je iskanje pravice do življenja spočetega zarodka. Obstoječi pravni redi omenjeno pravico, ki v večini primerov ni deležna neposrednega varstva, različno obravnavajo. V redkih primerih zasledimo celo absolutno varstvo pravice do življenja spočetega zarodka. V našem pravnem redu zarodek nima absolutne pravice do življenja, saj je od leta 1977 umetna prekinitev nosečnosti do 10. tedna nosečnosti dovoljena in popolnoma legitimna. Tudi Ustava Republike Slovenije v svojem 55. členu določa, da je odločanje o rojstvih otrok svobodno; to pomeni, da se vsak posameznik sam odloči glede tega, koliko otrok bo imel in kdaj jih bo imel. Podobno morajo biti posamezniku zagotovljene tudi metode in načini, ki mu omogočajo spočetje, rojstvo ali pa preprečitev rojstva otroka. V Evropski uniji pa je Malta tista država, kjer je umetna prekinitev nosečnosti popolnoma prepovedana. Zarodku priznava absolutno pravico do življenja. Sledijo ji še Irska, Poljska in Ciper, ki imajo prav tako eno strožjih zakonodaj s področja umetne prekinitve nosečnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: splav (medicina), umetni splav, pravna ureditev, Evropa, Nemčija, Poljska, Irska, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1863; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

77.
Pravice invalidov in kronično bolnih oseb
Alja Klara Ugovšek, 2017

Opis: Raziskovalno delo v osrednjem delu prinaša na enem mestu popis pravic invalidov in kronično bolnih oseb na sedmih kompleksnih področjih. Pri obravnavi pravic sem se omejila zgolj na tiste pravice, do katerih so oziroma bi bili upravičeni bolniki s cistično fibrozo in njihovi starši. Popis omogoča vpogled v osnovne podatke o pravicah, ne more pa biti podlaga za uresničevanje pravic, ker ne nudi vedno vseh podrobnih podatkov o posamezni pravici, ki je z vidika uveljavljanja pravic odločilnega pomena. Ker je na področju pravic invalidov v Sloveniji veliko različne zakonodaje, ki je razpršena v posameznih predpisih in se intenzivno spreminja, sem upoštevala vse ustrezne dopolnitve in spremembe. Po preučitvi celotne zakonodaje na različnih področjih ugotavljam, da zakonodaja za nekatere pravice ne določa upravičenosti glede na oviranost ali starost upravičenca, ampak upošteva druge kriterije. Pogosto so kriterij delež telesne okvare, vključenost v zavarovanje in čas oziroma obdobje nastanka invalidnosti. Do velikega dela pravic so upravičene vse skupine invalidov, ne glede na pridobljen status invalida po različnih predpisih, do nekaterih pravic pa so upravičene tudi druge osebe. Ker posamezni predpisi na področju pravic invalidov različno poimenujejo skupine upravičencev, so različne tudi ugodnosti za invalide oziroma kronično bolne osebe. V večini zakonodaje na področju socialnega varstva, zaposlovanja in invalidskega zavarovanja je za upravičenost do posamezne pravice določen kriterij invalidnost ali delež telesne okvare. To predstavlja veliko težavo za bolnike s cistično fibrozo po končanem šolanju, saj niso več upravičeni do družinskih prejemkov, statusa invalida pa tudi ne pridobijo. Po novi invalidski zakonodaji, ki jo je v letu 2013 prinesel ZPIZ-2, so do pravice do invalidnine upravičeni le še zavarovanci, pri katerih je telesna okvara nastala kot posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni in ne več tudi zaradi bolezni ali poškodbe izven dela. Invalidnina je denarna mesečna renta, namenjena nadomestitvi zavarovančeve izgube, bistvenejše poškodovanosti ali znatnejše onesposobljenosti posameznih organov ali delov telesa, kar otežuje aktivnost organizma in zahteva večje napore pri zadovoljevanju življenjskih potreb, ne glede na to, ali ta okvara povzroča invalidnost ali ne. Čeprav je zakonodajalec v ZPIZ-2 določil, da v roku dveh let po uveljavitvi tega zakona sprejme nov seznam telesnih okvar, se za določitev vrste in stopnje telesnih okvar še vedno uporablja zastareli Samoupravni sporazum o seznamu telesnih okvar iz leta 1983. Na področju telesnih okvar je sedaj prisotna pravna praznina, ker zakonodajalec tega področja na novo še ni uredil.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, invalidi, bolniki, cistična fibroza, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2175; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

78.
Pravica gluhih oseb do uporabe svojega jezika
Sabina Bauman, 2016

Opis: Magistrska naloga predstavlja pravico gluhih oseb do uporabe svojega jezika, pri čemer se sklicuje na relevantne domače in tuje vire ter mednarodne dokumente, deklaracije, konvencije in resolucije ter slovenski zakonodajni okvir, ki opredeljuje način uresničevanja pravice do uporabe svojega jezika. Pri tem je primerjalna raziskava pokazala, da gluhe osebe naletijo na številne ovire pri uresničevanju te pravice, kar je po eni strani posledica nepoznavanja določil Zakona o uporabi slovenskega znakovnega jezika, kot specialnega zakonodajnega akta, ter po drugi strani neusklajenosti področne zakonodaje z določili krovnega zakona. Z raziskavo je ugotovljeno, da je gluho skupnost potrebno prepoznati kot jezikovno manjšino na temelju Evropske listine o regionalnih ali manjšinskih jezikih, saj izpolnjuje navedene kriterije. Izhajajoč iz določil Evropske listine bi bila gluhim osebam oziroma gluhi skupnosti omogočena lažja dostopnost do njihovih temeljnih pravic in posledično lažja uveljavitev v postopkih pred državnimi organi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: gluhi, znakovni jezik, jezikovne manjšine, Slovenija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1653; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

79.
Med starševsko (ne)skrbjo in otrokovo pravico do zasebnosti
Anja Škabar, 2017

Opis: Diplomsko delo obravnava problematiko poseganja v otrokovo pravico do zasebnosti na spletnih družbenih omrežjih. Delo smo utemeljili na primeru, ki se je zgodil v Avstriji, ko so starši objavili intimne fotografije svoje hčerke na spletnem socialnem omrežju Facebook, ta pa jim nadaljnjih posegov v zasebnost ni uspela preprečiti in je bila prisiljena uporabiti sodno varstvo. V diplomskem delu nas je zanimala pravna ureditev tega področja v Sloveniji, preučevali pa smo tudi, kakšno institucionalno podporo ima otrok na voljo v takih primerih. Diplomsko delo je zasnovano v dveh delih, teoretičnem in empiričnem. Izvedli smo kvalitativno raziskavo, in sicer intervjuje, v katerih je sodelovalo 6 predstavnikov vladnih in nevladnih organizacij. Sklepi dela kažejo na to, da je treba v Sloveniji zakonsko urediti otrokov dostop do sodišč in pravnih sredstev, zlasti v primerih, ko se pojavijo konflikti med otroki in njihovimi zakonitimi zastopniki. Udeleženci intervjujev so poudarili, da bi pogostejša uporaba instituta kolizijskega zastopnika otrokom znatno pomagala pri reševanju konfliktov s starši, ko reševanje na predhodnih stopnjah ne bi bilo uspešno. Sklepi kažejo tudi na to, da je v Sloveniji več ustanov, ki imajo dovolj strokovno podkovanega kadra in ki bi v takem primeru lahko priskočile otroku na pomoč, na centrih za socialno delo pa bi bila lahko obravnave deležna celotna družina, na primer v obliki družinske mediacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravica do zasebnosti, otroci, družbena omrežja, pravno varstvo, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1729; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (725,88 KB)

80.
Trženje pravnih storitev
Teja Delić, 2017

Opis: Diplomsko delo obravnava tematiko trženja pravnih storitev oziroma trženjski splet v primeru pravnih storitev. Uvod predstavi opredelitev obravnavane teme, namen in cilj diplomskega dela ter metodologijo dela. Sledi predstavitev zgodovine odvetništva oziroma opis prvega slovenskega zakona o odvetništvu. V nadaljevanju je opredeljen pojem trženja, opisane pa so njegove značilnosti, kakovosti in tveganja. Sledita opis koncepta trženjskega spleta storitev 7P in predstavitev tega, kako se pravne storitve odražajo v storitvenem procesu. V naslednjem poglavju so predstavljeni pojem pravnih storitev, prihodnost pravnih storitev ter odvetniške in pravne storitve gospodarskih subjektov. Sledi predstavitev pravnih virov, zakonov in predpisov, ki omejujejo, določajo ter opredeljujejo dela in načela opravljanja dela pravnih storitev. V tem sklopu sta predstavljena tudi pojem oglaševanja in njegov vpliv na oglaševanje pravnih storitev. V raziskovalnem delu so predstavljene najuspešnejše odvetniške pisarne in družbe v Sloveniji, njihova kakovost dela in poslovanje. Sledita primerjava uspešnosti poslovanja in poslovnih izidov predstavljenih odvetniških pisarn in družb v letu 2016 in predstavitev tega, kako je uspešnost poslovanja odvetniških pisarn povezana z oglaševanjem. V sklepu diplomskega dela so interpretirani rezultati trženjskega spleta storitev 7P in njihov pozitiven ali negativen vpliv na predstavljene odvetniške pisarne, s pomočjo česar je podan odgovor na raziskovalno vprašanje, ali koncept trženjskega spleta po metodi 7P pozitivno vpliva na posamezne odvetniške pisarne.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: trženje, pravne storitve, oglaševanje, odvetniki, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1534; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (784,56 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh