Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V magistrskem delu smo predstavili in analizirali pravno podlago za vrednotenje nepremičnin v Sloveniji ter naredili primerjavo vrednotenja nepremičnin z določenimi izbranimi evropskimi državami (Velika Britanija, Irska, Avstrija, Nemčija, Švedska, Italija, Hrvaška). Prav tako smo analizirali cene in njihovo gibanje v Sloveniji v primerjavi z zgoraj izbranimi evropskimi državami. Vrednost nepremičnine je dokaj abstrakten pojem, vse dokler ne določimo namena, katero vrednost nepremičnine točno iščemo. Največkrat govorimo o tržni vrednosti, ki je po Mednarodnem standardu ocenjevanja vrednosti definirana kot ocenjeni znesek, za katerega naj bi zainteresirani kupec in zainteresirani prodajalec zamenjala sredstvo ali obveznost. Iz raziskave smo ugotovili, da vsaka od izbranih držav uporablja svojo specifično metodologijo. V Sloveniji tržno vrednost nepremičnin ocenjujejo izvedenci, ki uporabljajo mednarodne standarde ocenjevanja vrednosti (MSOV). To lahko uporabimo kot podlago za individualno vrednotenje nepremičnin, kar so potrdili tudi odgovori nepremičninskih cenilcev in posrednikov iz raziskave. Z množičnim vrednotenjem nepremičnin lahko pregledneje spremljamo in analiziramo trg nepremičnin in ga lahko uporabimo kot podlago za individualno vrednotenje. Naša raziskava je pokazala, da vrednotenje nepremičnin v Sloveniji ne odraža realne tržne vrednosti nepremičnin.
Ključne besede: vrednotenje nepremičnin, lastninska pravica, metode vrednotenja, nepremičninski cenilec, nepremičninski posrednik, cene nepremičnin
Objavljeno v ReVIS: 16.04.2024; Ogledov: 492; Prenosov: 8
Celotno besedilo (1,19 MB)

Opis: Svetovno finančno krizo, ki se je leta 2008 razširila po vsem svetu, smo občutili tudi v Sloveniji. Finančna kriza je povzročila velik padec cen nepremičnin, zadnjih nekaj let pa cene nepremičnin zopet rastejo. Dejavniki kot so BDP na prebivalca, obrestne mere in inflacija, vplivajo na oblikovanje cen nepremičnin, kar je potrjeno študijah, ki so predstavljene v diplomskem delu. Prav tako je v diplomskem delu predstavljeno gibanje cen v Ljubljani v obdobju od leta 2015 do 2019 na podlagi sekundarnih virov. Ugotavljamo, da cene v Ljubljani močno izstopajo.
Ključne besede: nepremičnine, nepremičninski trg, cene nepremičnin, vplivni dejavniki cen nepremičnin, cene nepremičnin v Ljubljani.
Objavljeno v ReVIS: 20.06.2023; Ogledov: 588; Prenosov: 185
Celotno besedilo (1,35 MB)

Opis: Na slovenskem nepremičninskem trgu je v zadnjih letih moč opaziti, poleg nenadnega dviga cen, tudi zelo raznoliko obnašanje cen, še posebej, če primerjamo nepremičnine po neto tlorisnih površinah. Na splošno velja, da je cena odvisna od številnih dejavnikov, ki se večinoma nanašajo na stanovanje samo, vendar pa cena tudi variira glede na neto tlorisno površino nepremičnine. Krivulja cen nepremičnin je nelinearna in je načeloma v obliki črke U, kar pomeni, da z rastjo neto tlorisne površine cena najprej pada, nato pa pri zelo velikih nepremičninah ponovno začne naraščati. V diplomskem delu smo izvedli analizo cen nepremičnin, po skupinah, glede na neto tlorisno površino stanovanj. Med seboj smo primerjali nepremičnine, ki so imele podobne karakteristike, od lokacije, stanja, pravnega statusa ipd. Poleg izvedene analize smo izvedli tudi anketo s predstavniki različnih nepremičninskih agencij iz Ljubljane, slovenske Obale in Maribora. Z diplomskim delom smo želeli prikazati vpliv velikosti nepremičnine na njeno končno tržno vrednost, kar smo dosegli z izrisom krivulje cen nepremičnin na m2 . Ugotovili smo, da so manjša stanovanja, do 50 m2 neto tlorisne površine, z urejenim parkiriščem in zaželeno (mikro) lokacijo, gledano na enoto stanovanja €/m2, dražja od večjih ter da je krivulja vrednosti nepremičnine od velikosti nelinearna
Ključne besede: cene, stanovanje, krivulja, neto tlorisna površina, nelinearno
Objavljeno v ReVIS: 25.08.2022; Ogledov: 747; Prenosov: 50
Celotno besedilo (2,50 MB)

Opis: V magistrskem delu raziskujemo medsebojno povezavo med nepremičninskim trgom in zunanjimi vplivi v štirih največjih pomurskih občinah (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota) v obdobju med leti 2008 in 2018. Osredotočamo se na segment hiš, stanovanj in zemljišč za gradnjo stavb ter proučujemo, ali se promet z nepremičninami odziva na spremembe v gospodarstvu. Poleg tega proučujemo, kako na dinamiko nepremičninskega trga vpliva starostna struktura prebivalstva, stopnja delovne aktivnosti in brezposelnost v posamezni občini. V raziskavi merimo tudi odziv nepremičninskega trga na spremembo zakonodaje, podrobneje novi Gradbeni zakon, ki je uvedel nekaj novosti pri prometu z nepremičninami. Za namen analize smo uporabili primerjalno, analitično in statistično metodo. Analiza nakazuje, da se nepremičninski trg v obravnavanih občinah kljub majhnosti vzorca, odziva na gibanje regionalnega deleža BDP, zlasti sovpada s številom sklenjenih kupoprodajnih poslov. Korelacija z gibanjem cene kvadratnega metra je nekoliko manj izražena, a je prisotna. Nadalje ugotovimo odzivnost nepremičninskega trga na stopnjo delovne aktivnosti v občinah, kjer sledi dinamika transakcij padcu stopnje delovne aktivnosti in enako začne naraščati število transakcij z rastjo stopnje delovne aktivnosti. Z analizo ugotovimo upad prometa z nepremičninami po uveljavitvi nove gradbene zakonodaje, kar nakazuje dovzetnost nepremičninskega trga na zunanje dejavnike.
Ključne besede: analiza nepremičninskega trga, dejavniki, cene, občine, Pomurje
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 1024; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,51 MB)

Opis: Vlada Republike Slovenije je sprejela Uredbo o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, ki je začela veljati 1. 1. 2013. Lokalne skupnosti so morale v roku 15 mesecev od začetka veljavnosti uredbe svoje odloke, ki govorijo o gospodarskih javnih službah, uskladiti skladno z določili omenjene uredbe. Izvajalci gospodarskih javnih služb, komunalna podjetja so občanom s 1. 4. 2014 ali kasneje začela pošiljati položnice, kjer so storitve izračunane po novi metodologiji, ki je predpisana v omenjeni uredbi. Nove, višje cene, predvsem pa nove storitve, so med občani povzročile veliko nezadovoljstva. Nezadovoljni občani so se zaradi novega obračuna cen komunalnih storitev začeli pritoževati zaposlenim na občinski upravi, občinskim svetnikom in županu. V diplomskem delu na konkretnih primerih, s primerjalnimi izračuni prikazujem, ali je nezadovoljstvo občanov z novim načinom obračunavanja cen storitev gospodarskih javnih služb upravičeno, ter moč oziroma nemoč lokalnih skupnosti pri izvajanju nove uredbe. Na podlagi pobude Občine Medvode Svetu ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana je Svet ustanoviteljev Javnega holdinga Ljubljana Ministrstvo za okolje in prostor ter Vlado Republike Slovenije pozval k spremembam Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. Do spremembe Uredbe o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja do danes ni prišlo
Ključne besede: cena storitev obveznih gospodarskih javnih služb varstva okolja, alternativno reševanje sporov, elaborat o oblikovanju cene izvajanja storitve javne službe varstva okolja, storitev, poročanje, izvajanje
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1462; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,63 MB)