1. Digitalni marketing in promocija slovenskih visokošolskih študijskih programov s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij prve bolonjske stopnje : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Spletne in informacijske tehnologijeAleksandar Stepanović Brodschneider, 2024, diplomsko delo Opis: Raziskava obravnava rešitve digitalnih in ostalih marketinških pristopov pri promociji študijskih programov s področja informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) v Sloveniji, in sicer programov prve bolonjske stopnje. Tematika je na slovenskem trgu malo raziskana, saj imamo v Sloveniji le nekaj univerz in visokošolskih zavodov, ki izvajajo študijske programe s področja IKT, po drugi strani pa se področje digitalnega marketinga in tehnologije spreminja izredno hitro, zato se kaže zgledovati po drugih evropskih, neevropskih oziroma ameriških univerzah, ki te pristope uporabljajo pogosteje. V teoretični sekciji naše raziskave se bomo zato navezovali na pregled dobrih praks različnih virov, univerz, hkrati pa jo bomo nadgradili z empirično sekcijo, kjer bomo raziskali želje in potrebe različnih ciljnih skupin (študentje, dijaki in kader za marketing zajetih organizacij), kar nas bo privedlo do novih vpogledov in rešitev pri promociji študijskih programov IKT na prvi bolonjski stopnji visokošolskega študija v Sloveniji. Med ostalim je bilo ugotovljeno, da visokošolske institucije v Sloveniji ne izkoriščajo vseh prednosti digitalnega marketinga, s katerimi bi lahko izvajali natančne metrike in posledično natančno targetirali ciljne skupne, saj ne uporabljajo naprednejših analitičnih sredstev in tehnik, ki bi pripomogle k določanju eksaktnejšega psihografskega profila ciljnih skupin in posledično k optimiziranemu oblikovanju marketinških strategij. Navedene smernice in ugotovitve posredno vplivajo tudi na deficit poklica na področju IKT, saj je prav Slovenija, po podatkih Eurostata, država z največjim pomanjkanjem IKTstrokovnjakov v Evropski uniji, saj jih uspe izobraziti le okoli 2500, vendar so potrebe po strokovnjakih na področju IKT vsaj 2-krat večje.
Ključne besede: digitalni marketing, edukacijski marketing, visokošolski IKT-študij, marketing novačenja, psihologija ciljne skupine
Objavljeno v ReVIS: 05.05.2025; Ogledov: 339; Prenosov: 6
 Povezava na datoteko |
2. |
3. VPLIVNOSTNI MARKETING: INSTAGRAM VS. TIKTOKNina Falež, 2024, ni določena Opis: Diplomska naloga proučuje razlike v izvedbi vplivnostnega marketinga med platformama Instagram in TikTok. Čedalje več podjetij v svoje marketinške strategije vključuje sodelovanje z vplivneži, pri tem pa nastane dilema o tem, katero platformo uporabiti in na kakšen način, da bo kampanja uspešna.
Uporabniki TikToka so, demografsko gledano, mlajši posamezniki, stari med 13 in 24 let, ki večinoma neposredno še nimajo kupne moči oziroma jo imajo posredno prek staršev. Uporabniki Instagrama pa so v izsledkih raziskave v povprečju nekoliko starejši, stari med 25 in 34 let, ki so že finančno samostojni in se v procesu nakupa obrnejo za nasvet pogosto prav na vplivneže. Posledično bi tako pričakovali, da je Instagram za izvedbo kampanj vplivnostnega marketinga bolj primeren, vendar kot kažejo zadnje raziskave, se za TikTok odloča čedalje več oglaševalcev.
Naloga na podlagi teoretskih izhodišč oziroma analitične primerjave sekundarnih virov in študij primerov, ki temeljijo na podatkih, pridobljenih s pomočjo standardiziranih intervjujev, ter kvalitativni in kvantitativni analizi družbenih profilov treh izbranih blagovnih znamk, ugotavlja, kakšne so razlike v izvedbi vplivnostnega marketinga med platformama Instagram in TikTok oziroma katera od proučevanih platform je bolj primerna za vplivnostni marketing in kako velik delež za oglaševanje v slovenskih podjetjih namenjajo vplivnežem.
Uspešno kampanjo vplivnostnega marketinga je mogoče izvesti na obeh preučevanih platformah. Pri tem pa je treba poznat načine delovanja posamezne platforme in upoštevati različne dejavnike, med katerimi so najpomembnejši ciljna skupina, izbor vplivnežev in vsebina objav.
Ključne besede: besede: vplivnostni marketing, vplivneži, tiktokerji, Instagram, TikTok, ciljne skupine, vsebina.
Objavljeno v ReVIS: 09.04.2024; Ogledov: 1326; Prenosov: 27
 Celotno besedilo (2,17 MB) |
4. Oglaševanje v digitalnih medijih : diplomska nalogaMerjema Kuduzović, 2021, diplomsko delo Opis: Ko svet vedno bolj napreduje in se tehnologija vedno bolj razvija, pridemo do tega, koliko se
oglaševanje razvija in napreduje. Zato je pred oglaševalci danes nov izziv, in sicer kako doseči
ciljno publiko na pravi način in z oglaševanjem doseči najboljše rezultate. Čeprav po eni strani
oglaševanje in napredek tehnologije prinašajo pozitivne učinke mlajši generaciji, se starejše
generacije težko soočajo s tem problemom in jim je vse težje slediti hitremu napredku
tehnologije. Diplomska naloga je prikazala, koliko oglaševanje v digitalnih medijih danes
dejansko napreduje in koliko je že napredovalo ter kako vpliva na današnje generacije. Tema
vključuje tudi pogled na tradicionalne medije in njihov vpliv na današnji čas ter na to, ali so
izgubili svoj pomen sredi tolikšnega napredka digitalnih medijev. Metoda klasifikacije je
pokazala, kaj literatura pravi o tradicionalnih in digitalnih medijih, metoda primerjave je
primerjala pomen digitalnih in tradicionalnih medijev, medtem ko je metoda raziskovanja
pokazala, kako ljudje danes gledajo na tradicionalne in digitalne medije ter kako se soočajo z
izzivi digitalizacije. Rezultati so pokazali, da so digitalni mediji v resnični prednosti, da so
ljudje nezavedno sprejeli, da živijo v digitalni dobi in so vse bolj odvisni od tehnologije, ter da
so tradicionalni mediji precej potlačeni in da v času, v katerem živimo, nimajo zelo svetle
prihodnosti.
Ključne besede: oglaševanje, ciljne skupine, digitalni mediji, tradicionalni mediji, digitalizacija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 02.03.2022; Ogledov: 1652; Prenosov: 108
Celotno besedilo (3,27 MB) |
5. Aktivna politika zaposlovanja : magistrsko deloZdenka Repanšek, 2010, magistrsko delo Ključne besede: aktivna politika zaposlovanja, delovno pravo, brezposelnost, trg dela, gospodarska kriza, evropska strategija zaposlovanja, evropske smernice zaposlitvene politike, ciljne skupine aktivne politike zaposlovanja, programi ukrepov aktivne politike zaposlovanja, zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 02.08.2018; Ogledov: 3945; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,25 MB) |
