Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
Identiteta tožbenega zahtevka
Katja Žura, 2017

Opis: Stranke civilnega postopka pravno varstvo najpogosteje uveljavljajo v obliki tožbe, tožbeni zahtevek predstavlja eno izmed obligatornih sestavin vsake tožbe. Vsaka tožba mora imeti določen tožbeni zahtevek, kar pomeni, da mora biti natančno opredeljeno, o čem naj sodišče odloči, saj sodišče ne sme odločiti preko ali mimo zahtevka. Vprašanje vsebine tožbenega zahtevka je v teoriji opredeljeno kot vprašanje o identiteti tožbenega zahtevka. Sistematično lahko teoretična stališča razdelimo v dve večji skupini, in sicer materialnopravno teorijo in procesno teorijo. Materialnopravna ali civilistična teorija gleda na pojem tožbenega zahtevka z vidika zahtevka materialnega prava, kar pomeni, da išče povezave med njima. Teorija se je razvila v treh različicah: poznamo klasično civilistično teorijo, modificirano civilistično teorijo in novejšo, vse pa iščejo povezavo med materialnim in procesnim zahtevkom; tožbeni zahtevek torej opredeljujejo z zahtevkom materialnega prava. Na drugi strani procesna teorija zagovarja ločnico med procesnim in materialnim zahtevkom. Podvrste procesne teorije so čista procesna, ki je na stališču, da je vsebina tožbenega zahtevka tožbeni predlog, ter procesna ekvivalenčna teorija, ki tožbeni zahtevek opredeljuje s tožbenim predlogom in dejanskim stanjem. Kot neko vmesno teorijo pozna še sintetično teorijo, pri kateri gre v osnovi za procesno teorijo, vendar povezavo tožbenega zahtevka išče z zahtevkom materialnega prava. Razumevanje identitete tožbenega zahtevka je pomembno predvsem pri procesnih situacijah, kot so objektivna kumulacija zahtevkov, sprememba tožbe, litispendenca in institut pravnomočnosti; gre za vprašanje, ali so v posameznih situacijah zahtevki identični ali gre za različne zahtevke. Na podlagi stališč posameznih teorij lahko pridemo do različnih rezultatov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: civilno pravo, tožbe, tožbeni zahtevki, litispendenca, pravnomočnost, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2622; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (572,48 KB)

5.
Obstoj delovnega razmerja in študentsko delo
Nina Skvarča, 2018

Opis: Študentsko delo, ki je v Sloveniji prisotno skoraj 60 let, je eden izmed pomembnejših sooblikovalcev trga dela in hkrati pogost način prikrivanja delovnega razmerja ter izigravanja prava, kadar delodajalci ne zaposlujejo na delovno mesto, ampak le podaljšujejo sodelovanje s študenti na podlagi študentskih napotnic. Ključen del magistrske naloge je domneva obstoja delovnega razmerja iz osemnajstega člena Zakona o delovnih razmerjih. V sporu o obstoju delovnega razmerja morajo biti dokazani vsi elementi delovnega razmerja iz prvega odstavka 4. člena Zakona o delovnih razmerjih. Delavčevo delovno razmerje definira njegova prostovoljna vključenost v organiziran delovni proces, kjer za plačilo opravlja delo nepretrgano po delodajalčevem vodenju in nadzoru. V nalogi so prikazane in analizirane vsebinske prvine študentskega dela, in sicer z vidika obstoja in dokazovanja delovnega razmerja. Pristojno sodišče tudi v primeru dela v okviru študentskega servisa presoja obstoj vseh elementov delovnega razmerja, in če ugotovi, da gre za delovno razmerje, študentu prizna vse pravice, do katerih bi moral biti upravičen. Pri presoji sodišč iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je bistven obstoj vseh elementov delovnega razmerja, ni pa bistveno poimenovanje, način sklenitve pogodbe ali volja pogodbenih strank. Nerešeno vprašanje sodobnega delovnega prava je, kako ustrezno opredeliti delovno razmerje in katere metode uporabiti, da bi ga prepoznali v praksi. Delovnopravna teorija je izoblikovala temeljne kriterije, od obstoja katerih je odvisen tudi obstoj delovnega razmerja. Potrebna je analiza diskriminacije v povezavi s študentskim delom, saj je študent, kadar opravlja delo redno zaposlenega, v neenakem položaju tako glede pravic kot obveznosti. Na temelju sodne prakse je mogoče domnevati, da je bila pravna ureditev študentskega dela v Sloveniji neustrezna, kar naj bi uredile spremembe (ZDR-1) in dopolnitve (ZUJF-C) zakonodaje ter reforma trga dela (ZUTD-C). Spremembe zakonodaje se nanašajo na vključitev študentskega dela v sisteme socialnih zavarovanj in omejitev urne postavke. Problem prikritih delovnih razmerij s študentskim delom je posledica različnih interesov, neučinkovitega nadzora, nizkih kazni za kršitve, nespoštovanja predpisov ter neozaveščenosti delodajalcev in študentov samih. Težave, povezane s študentskim delom, je nemogoče odpraviti brez velikih sistemskih sprememb na področju zakonodaje, socialne varnosti, zaposlovanja, ekonomske in davčne politike. Pojav delovnemu razmerju podobnega razmerja, na primer študentsko delo, kaže na potrebo po širši zakonski opredelitvi pojma delovnega razmerja in delavca.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovna razmerja, študentsko delo, študentski servisi, delovnopravna zakonodaja, delovno pravo, civilno pravo
Objavljeno: 12.03.2019; Ogledov: 1769; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (2,65 MB)

6.
Alimony and child maintenance in divorce of spouses
Ayhan Arisoy, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: preživnine, vzdrževani člani, skrbništvo, socialna podpora, družinsko pravo, civilno pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 1283; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (665,85 KB)

7.
8.
Paternity suit
Kazim Umut Toker, 2018

Opis: This study focuses on the paternity suit which is one of the ways to establish the paternity between the natural child and his/her father. The aim of this study is to emphasize the importance of paternity suit and examine the reforms on paternity suit brought about by Turkish Civil Code, no. 4721. Within the scope of the study, the statements and opinions of the doctrine mentioned, the changes made in the legislation during the process were emphasized, comparisons were made with the Turkish Civil Code no. 743 and Supreme Court's decisions on the concerned portions were included. The paternity between the natural child and the father was subject to the same provisions as the relationship between the legitimate child and the father at this point after the regulations were made. Paternity suit, which is considered to be a retroactive constitutive lawsuit, aims to establish a paternity (lineage) relationship between the natural child and the father. The mother can claim material and immaterial compensation apart from or along with the paternity suit from the father or his successors. The plaintiff of the paternity suit is either the mother or the child; the defendant is the father or his successors if he is deceased. The suit is notified to the public prosecutor and the treasury, to the trustee if it is filed by the mother, to the mother if it is filed by the trustee. Those who are notified of the case, are allowed participation in the proceedings as a secondary intervening party or they can also remain indifferent. Paternity suit is filed in a one-year period of prescription as of the date of birth, at the Civil Court of First Instance located in the parties' residential area when the child is born if the parties reside in Turkey. Moreover, the law issued presumption of paternity in favour of the plaintiff. However; the plantiff may confute and rebut this presumption. In the cases where the presumption is nondemonstrable, either the mother or the child must directly prove the paternity of the plaintiff. The principle of ex officio examination is effective in paternity suit. Therefore, the judge freely appraises the demonstrations. The presumption of paternity, may be proven by cognisance, brief, definitive judgment and any kind of proof; however, it is impossible to tender an oath. Paternity, on the other hand, may be proven by expert examining. Experts determine paternity by full blood examination and similarity examination. DNA tests, a type of full blood examinations, are a much more reliable method for the determination of paternity compared to blood groups and similarity examinations. Thus, the determination of paternity through DNA tests is accurate. Paternity suit can be called off if the plaintiff withdraws the lawsuit. However; the lawsuit does not terminate when the defendant accepts the lawsuit and there is not a possibility of settlement of claim. In the event that the defendant's paternity is determined in the paternity suit, the child takes the mother's surname; earns the citizenship and heirship of the father. As a rule, the mother has the custody of the child. The mother and the father cover the maintenance and education expenses of the child. The mother and the father are obliged to help, respect and understand each other, which is required for the peace and integrity of the family. Whether or not it is possible to renew the adjudication is clear after the verdict was given, by taking into account the data obtained by the methods such as DNA tests and so on, against a verdict that was definitive by the end of the paternity suit in a period where these methods were not used.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: paternity suit, medical data, Turkish civil code, family law, civil law, ugotavljanje očetovstva, družinsko pravo, civilno pravo
Objavljeno: 19.03.2020; Ogledov: 1275; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (762,47 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh