Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Avtonomija lokalnih skupnosti v Sloveniji
Helena Židanek, 2012

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lokalna skupnost, avtonomija, decentralizacija, nadzor, sodelovanje, pristojnosti
Objavljeno: 26.09.2017; Ogledov: 2682; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

3.
Uporabnost tehnologije veriženja podatkovnih blokov s poudarkom na mnenju in pričakovanjih skupnosti
Domen Trontelj, 2020

Opis: Tehnologija veriženja podatkovnih blokov je slovenski izraz za ljudem veliko bolj znano besedo (ki izvira iz angleškega jezika) pod imenom blockchain tehnologija. Zaradi racionalnosti in lažjega razumevanja smo se odločili, da bomo v diplomskem delu uporabljali slednjo besedno zvezo. Blockchain tehnologija je v zadnjih letih požela veliko pozornosti, predvsem zaradi velikega potenciala, ki ga lahko doseže v gospodarstvu. V diplomskem delu smo predstavili glavne lastnosti in značilnosti blockchain tehnologije, enostavno opisali potek transakcije na omrežju Bitcoin, preverili, ali se omenjena tehnologija že uporablja v različnih panogah, ter raziskali mnenja in pričakovanja znotraj skupnosti. Menimo, da ima blockchain tehnologija svetlo prihodnost, za kar pa se bo v prihodnosti še morala dokazati. Smo namreč šele v začetkih uveljavljanja te tehnologije in veliko stvari je še neraziskanih in nepojasnjenih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: blockchain, omrežje Bitcoin (BTC), oskrbovalna veriga, decentralizacija, skupnost.
Objavljeno: 05.09.2020; Ogledov: 1881; Prenosov: 170
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

4.
Prihodnost učinkovitejšega javnega upravljanja v lokalnih skupnostih
Mirko Cvetko, 2022

Opis: Za uresničevanje učinkovitega upravljanja v upravah lokalnih skupnosti je osnovni pogoj zmanjševanje birokracije v sistemu upravljanja. Slednja ni odvisna le od sposobnih občinskih uprav, ampak predvsem od institucij, ki delujejo na nivoju države. Kakšno je njihovo pravno delovanje, je povsem podvrženo področni zakonodaji, ki je velikokrat prezapletena in premalo določna. Interpretacija posameznih zakonskih predpisov daje prevečkrat možnosti različnega razumevanja, ki ga uslužbenci razlagajo na različne načine. Številni postopki prav zaradi slednjega končajo na ustavnem sodišču, kjer so posamezna zakonska določila predmet pravne presoje. Slovenija je po osamosvojitvi posebno pozornost namenila ustanavljanju novih občin. Občine iz obdobja pred letom 1991 so bile velike in so posledično predstavljale močan vpliv države na njihovo delovanje. Tovrstno centralistično delovanje lokalnih skupnosti in države je predstavljalo pomembno oviro pri nastanku demokracije v novi demokratični družbi. V demokraciji je v ospredju posameznik, ki odloča in usmerja družbeni razvoj. Ustanovitev številnih novih občin je na področju lokalne samouprave prineslo nov zagon, ki je izhajal iz legitimne pravice posameznika, da želi biti slišan in upoštevan v družbi. Govorimo o decentralizaciji, ki je predpogoj za uspešno in učinkovito upravljanje v družbi. Žal do polnosti decentralizacije v slovenski družbi manjka še en pomemben korak, in sicer z ustanovitvijo pokrajin, ki jih Slovenija še vedno nima. Potreba po prenosu odločanja na nižji nivo bi morala predstavljati politično voljo, ki bi jo naj udejanjal zakonodajalec. Kvaliteta upravljanja je v zadnjih letih usmerjena k vedno večji digitalizaciji sistema. Izkušnje, ki smo jim priča v zadnjem letu in so neposredno vezane na pandemijo COVID-19, nas vodijo k prepričanju, da je digitalizacija kot edina možna pot upravljanja v času pandemije lahko način zelo uspešnega upravljanja tudi v naši prihodnosti. Razvoj tehnologij s tega področja je brezmejno in ponuja kvaliteto uspešnega upravljanja. Za uspešno uvajanje digitalizacije je potreben celovit pristop, ki bo ponujal zanesljive in prilagojene storitve. Tradicionalne oblike predpisov ne bodo delovale, zato zahtevajo spremembo paradigme pri strateškem razmišljanju in sprejemanju zakonodaje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lokalna skupnost, občinska uprava, demokracija, javne potrebe, centralizacija, decentralizacija, birokracija, državne institucije, pokrajine, digitalizacija
Objavljeno: 21.11.2022; Ogledov: 498; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

5.
Decentralizacija Slovenije: delo na daljavo javne uprave kot delna rešitev?
Helena Volčanjk, 2022

Opis: Zaradi izjemne centralizacije družbenega življenja v osrednjeslovenski regiji in izredne koncentracije delovnih mest v tej regiji, posledično čedalje večje gostote prometa zaradi delovnih migracij in zaradi okoliščin, ki jih je prinesla pandemija, smo želeli raziskati, ali zaposleni podpirajo delo od doma, ki so ga morali usvojiti v kratkem času, ter ali bi lahko ta oblika dela delno doprinesla k decentralizaciji v smislu dekoncentracije Slovenije. Z raziskavo smo ugotovili, da zaposleni delo od doma pozdravljajo in da so v tej obliki dela prepoznali veliko prednosti, med katerimi sta najbolj izstopajoča prihranek časa, ki ga drugače porabijo za vožnjo na delo, in posledično lažje usklajevanje družinskega življenja s poslovnim. Delo od doma v primerjavi z delom na lokaciji delodajalca prinaša manj stresa, hkrati pa so sodelujoči potrdili, da jim vožnja na delo predstavlja dodaten stres in vpliva na nižjo delovno storilnost. Med največkrat navajenimi slabostmi dela od doma sta pomanjkanje timskega dela ter občutek odtujenosti in izoliranosti od sodelavcev. Raziskava je pokazala, da je delo od doma enako učinkovito in da zaposleni ohranijo raven učinkovitosti tudi, če svojega dela ne opravijo v prostorih delodajalca. Z raziskavo smo ugotovili, da bi delo od doma državne uprave v manjši meri pripomoglo k decentralizaciji, saj bi kljub dolgotrajnemu delu od doma le manjši delež zaposlenih razmišljal o selitvi. Pozitiven učinek te oblike dela bi bil zmanjšanje števila dnevnih migrantov, ki se na delo vozijo v Ljubljano. Kar 83 % anketirancev je namreč navedlo, da se njihovo delovno mesto nahaja v Ljubljani, in da v povprečju do delovnega mesta prevozijo od 16 do 35 km. Med drugim smo ugotovili tudi, da so bile v času ukrepov proti širjenju virusa covid-19 na merilnih mestih v Ljubljani izmerjene nižje vrednosti onesnaženosti zraka.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: decentralizacija, dekoncentracija, osrednjeslovenska regija, ožja javna uprava, delo od doma, delovne migracije, covid-19, magistrske naloge
Objavljeno: 09.01.2023; Ogledov: 436; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (2,13 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh