1. Poznavanje avtizma pri pedagoških delavcih v vzgojno-varstvenih zavodih : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Zdravstvene vede-AvtizemJana Ogris, 2025, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Poznavanje avtizma med pedagoškimi delavci v vzgojno-varstvenih zavodih ima ključno vlogo pri prepoznavanju in podpori otrokom z MAS-om. Cilj teoretičnega dela je bil ugotoviti, koliko pedagoški delavci v vzgoji in izobraževanju poznajo avtizem, v empiričnem delu pa, kako ga prepoznavajo pri svojem delu, kako pogosto se udeležujejo izobraževanj s področja MAS-a in kakšne so razlike glede seznanjenosti dela otrok z MAS-om. Metoda: V teoretičnem delu sem uporabila deskriptivno metodo pregleda literature, v empiričnem delu pa kvantitativno metodo, in sicer vprašalnik o poznavanju avtizma pri pedagoških delavcih v vzgojno-varstvenih zavodih. Pedagoškim delavcem je bil posredovan v elektronski obliki. Vprašalnik sem izvedla v koroški regiji, to je na Ravnah na Koroškem, v Dravogradu, Radljah ob Dravi in Slovenj Gradcu. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se pedagoški delavci pri delu v vzgojnovarstvenih zavodih pogosto srečujejo z otroki z MAS-om. Boljše poznavanje MAS-a omogoča ustreznejšo izbiro pedagoških pristopov, ki prispevajo k uspešnejšemu razvoju in odzivanju otrok z MAS-om. Rezultati kažejo tudi na pomanjkanje izobraževanj, didaktičnih materialov ter prilagojenosti okolja otrokom z MAS-om. Pedagoški delavci so še poudarili pomen spremljevalcev otrok z MAS-om. Razprava: Kljub številni literaturi na temo MAS-a menim, da je na tem področju še vedno premalo znanja in zavedanja, da lahko že v predšolskem obdobju veliko naredimo s prepoznavanjem in pravilnim ukrepanjem. Menim, da bi morali pedagoški delavci z namenom zgodnjega odkrivanja MAS-a bolje poznati njegove znake in njegove posledice, saj bi s tem prispevali k uspešnejšemu razvoju in funkcioniranju otrok z MAS-om.
Ključne besede: avtizem, poznavanje avtizma, pedagoški delavci, vzgojno-varstveni zavodi
Objavljeno v ReVIS: 12.05.2025; Ogledov: 313; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,57 MB) |
2. Omejitve pri stavki javnih uslužbencev v državnih organih : magistrsko deloMira Mendaš, 2025, magistrsko delo Opis: Stavka lahko poteka v zasebnem oz. gospodarskem ali javnem sektorju. Pri tem prihaja do različnih posledic. Zato so možne tudi omejitve stavke. Namen magistrskega dela je bil predstaviti pravico do stavke javnih uslužbencev v državnih organih in preučiti omejitve, s katerimi se v posameznih dejavnostih srečujejo. Magistrsko delo na celovit način prikazuje ustreznost pravne ureditve pravice do stavke v Sloveniji. Prikazuje in v določenem pogledu tudi razjasnjuje dileme, kot je na primer, ali je sedanji Zakon o stavki iz obdobja pred osamosvojitvijo Slovenije še ustrezen ali ga je treba temeljito prenoviti. Rezultati raziskave v tem delu prispevajo tudi k lažjemu razumevanju dodeljevanja nujnih nalog med samo stavko, ki za zaposlene pomenijo omejevanje pravice do stavke. V delu je pojasnjeno, ali in kako slovenska zakonodaja dopušča omejevanje in prepoved pravice do stavke. Pojasnjeno je tudi, v katerih dejavnostih javnega sektorja in kako je urejena omejitev pravice do stavke ter ali je ta v vseh dejavnostih javnega sektorja urejena podobno. Na podlagi vseh zbranih podatkov je v delu utemeljeno, da je pravica do stavke ustavna pravica, ki bi morala vsem zaposlenim delavcem enako pripadati. Delo opozarja tudi na zastarelost trenutno veljavne zakonodaje na področju stavke in na nujnost njene »posodobitve«.
Ključne besede: stavka, pravica, delavci, omejitve, zakonodaja
Objavljeno v ReVIS: 15.04.2025; Ogledov: 400; Prenosov: 36
Celotno besedilo (1,00 MB) |
3. Učinki kinezioterapije na zmanjšanje kronične bolečine v križu pri zaposlenih v zdravstvu : pregled literatureAna Jović, 2024, diplomsko delo Opis: Kronične bolečine v križu so eden izmed glavnih vzrokov invalidnosti po svetu. Z njimi se soočajo zaposleni na različnih delovnih mestih, pri čemer so med bolj izpostavljenimi zdravstveni delavci (medicinske sestre in fizioterapevti). Namen diplomske naloge je bil pridobiti strokovno in znanstveno literaturo, jo analizirati ter odgovoriti na vprašanji, kakšen je učinek kinezioterapije na delovnem mestu zdravstvenih delavcev na zmanjšanje kronične bolečine v križu in kakšen je učinek kinezioterapije na zmanjšanje kronične bolečine v križu v primerjavi z drugimi fizioterapevtskimi pristopi. Na podlagi sistematičnega pregleda literature, dobljene v Google Scholar, PubMed, PEDro, COBISS in ScienceDirect, je bilo analiziranih 20 študij, ki so preučevale učinke vadbenih tehnik na spremembe v bolečinah, invalidnost in kakovost življenja ter telesne funkcije, kot so mišična moč, gibljivost, mišična aktivnost in prožnost, s poudarkom na zdravstvenih poklicih. Ugotovljeno je bilo, da so zdravstveni delavci izpostavljeni različnim tveganjem za bolečine v križu, povezanimi z delom, kot so dvigovanje, ponavljajoči gibi, fizična obremenitev, nerodna in statična drža. Pri tem je kinezioterapija pomembna, vendar je to področje še premalo raziskano, zato so potrebne nadaljnje raziskave. Največji učinek kinezioterapije je v kombinaciji z drugimi vadbami in pripomočki.
Ključne besede: kronična bolečina v križu, kinezioterapija, tehnike zdravljenja, mišice, zdravstveni delavci
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 426; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,18 MB) |
4. LAJŠANJE SIMPTOMOV PRI IZVAJANJU ZDRAVSTVENE NEGE PACIENTA V PALIATIVNI OSKRBILaura Štrkić, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišče: Paliativna oskrba je obsežno področje zdravstvene nege, ki zahteva poglobljeno znanje in številne spretnosti ter zajema celosten pristop pacienta, pri katerem imajo zdravstveni delavci ključno vlogo. Zaradi zahtevnosti oskrbe pogosto prihaja do pomanjkanja znanja, kar lahko otežuje učinkovito lajšanje simptomov. Namen raziskave je bil proučiti, kako izboljšati lajšanje simptomov pri zdravstveni negi paliativnih bolnikov.
Metode: Uporabili smo kvantitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Zbiranje primarnih podatkov je potekalo s pomočjo tehnike anketiranja. Anketni vprašalnik je vseboval 15 vprašanj zaprtega tipa. Raziskovalni vzorec je zajemal 100 zdravstvenih delavcev z izkušnjami v paliativni oskrbi. Podatke smo statistično obdelali s programom Microsoft Excel in dobljene rezultate grafično prikazali. Za zbiranje sekundarnih virov podatkov smo uporabili bibliografske baze (PubMed, Cobiss, dLib, Sage Journals).
Rezultati: Naša raziskava je pokazala, da se polovica zdravstvenih delavcev pri svojem delu ukvarja s paliativno oskrbo in tudi izraža potrebo po dodatnem usposabljanju. Izpostavljeni so bili dodatna usposabljanja na področju komunikacijskih veščin s pacienti in njihovimi družinami ter upravljanje simptomov. Po mnenju zdravstvenih delavcev (62 %) je vključevanje svojcev v oskrbo ključni dejavnik. Raziskava je pokazala, da zdravstveni delavci pogosto zaznajo potrebo svojcev po informiranju o poteku bolezni in prognozi, navodilih za izvajanje negovalnih postopkov, možnostih psihološke podpore ter svetovanju glede lajšanja simptomov. Največja izziva pri delu v paliativni oskrbi sta čustvena obremenitev, povezana z izgorelostjo (89 %), in občutek nemoči pri lajšanju simptomov (56 %). Simptomi, ki povzročajo največ težav pri zdravljenju oziroma lajšanju simptomov, so bolečina (47 %), utrujenost (20 %), slabost in bruhanje (14 %), težko dihanje (7 %), izguba apetita (6 %) ter depresija (3 %). Od vseh teh naštetih simptomov je največkrat prisotna bolečina (54 %) kot najpogostejši simptom v paliativni oskrbi. Predvsem se za lajšanje simptomov v zdravstveni negi uporabljajo farmakološki načini, kot so opioidi, in sicer v 72 %. Pretežno se uporabljajo tudi nefarmakološki načini, kot so akupunktura, glasbena terapija in kot najbolj izražen pristop psihološka podpora (87 %).
Razprava: Ugotovili smo, da sta za kakovostno paliativno oskrbo ključna dobra komunikacija in sprotno izobraževanje, saj nove raziskave in smernice omogočajo nenehne napredke pri obravnavi bolnikov v paliativni oskrbi. Stopnja težavnosti simptomov vpliva na njihovo lajšanje in zdravljenje. Pri bolnikih z več diagnozami sta nujna celostni pristop in sodelovanje multidisciplinarnega tima za učinkovito oskrbo. Pogosto se spregleda pomen nefarmakoloških pristopov za lajšanje simptomov, ki bi jih bilo smiselno pogosteje uporabljati v kombinaciji s farmakološkimi metodami. Psihološka podpora pri oskrbi zagotavlja pomembno čustveno oporo bolnikom in njihovim družinam. Za uspešno izvajanje paliativne oskrbe pa zdravstveni delavci potrebujejo poglobljeno znanje, empatičen odnos in veliko strokovnih veščin.
Ključne besede: paliativna oskrba, zdravstveni delavci, lajšanje simptomov, komunikacija
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 492; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,86 MB) |
5. KOMUNICIRANJE V ZDRAVSTVENI NEGI: TEŽAVE ZDRAVSTVENIH DELAVCEV V KOMUNIKACIJI S PACIENTI Z DIAGNOZO DEMENCATjaša Milovanović, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Demenca je progresivna bolezen, ki zelo vpliva na sposobnost pacientov za verbalno in neverbalno komunikacijo, kar predstavlja velik izziv za zdravstvene delavce. Ti se pogosto soočajo s težavami pri razumevanju potreb in izražanja pacientov, kar zahteva uporabo prilagojenih strategij za izboljšanje komunikacije. Namen diplomske naloge je raziskati komunikacijske izzive, s katerimi se srečujejo zdravstveni delavci pri delu s pacienti, ki trpijo za demenco.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo. Z anketnim vprašalnikom smo pridobili primarne podatke. Vključili smo 100 zdravstvenih delavcev. Kot vir za sekundarno pridobivanje podatkov smo uporabili bibliografske baze (Google Učenjak, PubMed, Cobiss).
Rezultati: Komunikacijske težave v zdravstvenem okolju se najpogosteje kažejo kot ponavljanje istih besed, nerazumevanje pomena besed in iskanje ustreznih izrazov. Respondenti za premagovanje teh ovir najpogosteje uporabljajo prijazen ton in besedni izbor (84,3 %), razumevanje in potrpežljivost (66,3 %) ter fizično bližino (48,2 %). Zdravstveni delavci komunikacijske težave rešujejo predvsem z verbalnimi strategijami, pri čemer je ponavljanje navodil, kadar pacient ne razume (M = 4,8), najpogostejša metoda. Med oblikami neverbalne komunikacije pa je najpogostejši očesni stik (M = 4,5). Organizacijski dejavniki, ki otežujejo učinkovito komunikacijo, vključujejo nezadostno število zaposlenih in preobremenjenost delovnega okolja. Pri delu z dementnimi pacienti skoraj polovica respondentov (48,5 %) ne zaznava vpliva na svoje delo, medtem ko je za dobro četrtino respondentov ta vpliv pozitiven (27,3 %).
Sklep: Rezultati raziskave kažejo, da se zdravstveni delavci pri delu z dementnimi pacienti pogosto soočajo s ponavljajočimi se komunikacijskimi ovirami, kot so ponavljanje besed, nerazumevanje pomena in iskanje ustreznih izrazov. Ugotovljeno je bilo, da se ovire najpogosteje premagujejo z uporabo verbalne komunikacije, kot je ponavljanje navodil, in neverbalne komunikacije, na primer vzpostavljanje očesnega stika. Organizacijski dejavniki, kot sta pomanjkanje osebja in preobremenjenost delovnega okolja, dodatno otežujejo učinkovitost komunikacije. Kljub tem izzivom večina zdravstvenih delavcev delo z dementnimi pacienti ocenjuje kot nevtralno ali celo pozitivno. Raziskava poudarja nujnost kontinuiranega izobraževanja in dodatnega usposabljanja zdravstvenih delavcev za izboljšanje komunikacijskih veščin pri delu z dementnimi pacienti. Prav tako je ključnega pomena izboljšanje organizacijskih pogojev dela, kar bi lahko pozitivno vplivalo na kakovost oskrbe pacientov in dobrobit zaposlenih. Nadaljnje raziskave bi lahko poglobile razumevanje komunikacijskih izzivov, proučile učinkovitost specifičnih pristopov in identificirale inovativne strategije za izboljšanje komunikacije v praksi.
Ključne besede: pacienti z demenco, komunikacija pri demenci, komunikacijske ovire, zdravstveni delavci, strategije komunikacije.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 531; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,26 MB) |
6. PSIHOLOŠKO BLAGOSTANJE ZDRAVSTVENEGA OSEBJA V INTENZIVNI NEGIJan Klavora, 2025, diplomsko delo Opis: Izhodišča: Zdravstveni delavci so vsak dan izpostavljeni visokim ravnem stresa, ki izvira iz zdravstvenih stanj pacientov, nezadostnega števila zaposlenih, prevelike količine dela, slabeih odnosov znotraj ekip in zdravstvenih ustanov. Predlogi za spoprijemanje s stresom so različni, vendar poenoteni med zaposlenimi v zdravstvu. Večina predlogov temelji na lastnem trudu posameznika, nekaj predlogov pa se usmeri tudi v spremembo način dela samih zdravstvenih ustanov.
Metode: V raziskavi je sodelovalo 8 zdravstvenih delavcev, zaposlenih v intenzivni negi. Uporabili smo kvalitativni raziskovalni pristop z deskriptivno metodo dela. Za pridobivanje primarnih podatkov smo uporabili tehniko intervjuvanja. Za potrebe teoretičnega dela diplomskega dela smo podatke iskali v bibliografskih bazah podatkov Cobiss, PubMed, SpringerLink), in sicer v slovenskem in angleškem jeziku.
Rezultati: Ugotovili smo, da so zaposleni v intenzivni negi podvrženi podobnim dejavnikom stresa, kot so težka zdravstvena stanja pacientov, slaba organizacija dela, prevelika količina dela in premalo zapolsenih. Prav tako smo ugotovili, da imajo zaposleni v intenzivni negi podobne načine soočanja s tem stresom oziroma skrbi za njihovo psihološko blagostanje.
Razprava: Podobno kot opisujejo tuji avtorji, se tudi v Sloveniji zaposleni spoprijemajo s stresom na delovnem mestu. Sami dobro prepoznajo stresne dejavnike na delovnem mestu in opisujejo rešitve, s katerimi bi jih lahko zmanjšali sami in kako bi lahko k temu pripomogle tudi zdravstvene ustanove.
Ključne besede: zdravstveni delavci, intenzivna nega, stres, stresni dejavniki
Objavljeno v ReVIS: 29.01.2025; Ogledov: 414; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,45 MB) |
7. Dejavniki, ki vplivajo na pojav covida-19 pri zdravstvenih delavcihPetra Mejaš, 2025, ni določena Opis: Izhodišča: Pojav covida-19 v razsežnostih pandemije je imel izjemen vpliv na družbo in še zlasti na delovanje zdravstva. Proučevali smo dejavnike, ki lahko predstavljajo tveganje za okužbo zdravstvenih delavcev. Preverili smo, ali so zaposleni v zdravstvenih domovih imeli na voljo osebno varovalno opremo (OVO) in ali so uporabljali slednjo ter izvajali druge ukrepe za varovanje pred okužbo. Preverjali smo mnenje o izobraževanju glede varovanja pred okužbami pri delu in uporabi OVO ter povezavo med delovno dobo in pogostostjo okužbe zdravstvenih delavcev.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu. Uporabili smo anketni vprašalnik z vprašanji zaprtega tipa ter Likertovimi lestvicami stališč. V raziskavi je sodelovalo 124 zdravstvenih delavcev iz zdravstvenih domov na območju Dolenjske. Podatke smo analizirali s programom SPSS.
Rezultati: V času epidemije so zdravstveni delavci uporabljali priporočeno OVO, ki jim jo je zagotovilo vodstvo. V največji meri so uporabljali zaščitne maske in si razkuževali roke. Zaposleni s krajšo delovno dobo so se pri delu manj pogosto okužili s covidom-19. Večina se je strinjala, da je potrebno permanentno usposabljanje glede preprečevanja okužb na delovnem mestu in pravilne uporabe OVO.
Razprava: Raziskali smo ključne dejavnike, ki prispevajo k okužbi zdravstvenih delavcev na delovnem mestu. Ugotovili smo, da zdravstveni delavci poznajo osebno varovalno opremo in njeno uporabo in da usposabljanje in pridobivanje veščin za preprečevanje okužb predstavlja zelo pomemben dejavnik za varno delo. Naše ugotovitve bi lahko pripomogle k izboljšanju zaščite zdravja in varnosti zdravstvenih delavcev pri vsakodnevnem delu in tudi v kriznih razmerah.
Ključne besede: covid-19, dejavniki tveganja, zdravstveni delavci, SARS-CoV-2, osebna varovalna oprema
Objavljeno v ReVIS: 25.01.2025; Ogledov: 509; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,56 MB) |
8. Pojavnost stresa med zdravstvenimi delavci v zdravstvenem domu X : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaAna Kosi, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Stres na delovnem mestu je pomemben dejavnik, ki lahko negativno vpliva na zdravje ter počutje zdravstvenih delavcev in lahko vodi v izgorelost, zmanjšano produktivnost in negativne posledice za kakovost oskrbe pacientov. Namen diplomske naloge je bil oceniti pojavnost stresa in izpostaviti dejavnike, ki so povezani s pojavnostjo stresa med zdravstvenimi delavci zaposlenimi v zdravstvenem domu X. Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Anketiranje je potekalo v mesecu septembru 2024 v zdravstvenem domu X med zdravstvenimi delavci s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika DASS-21, na podlagi katerega smo zbrali podatke o stopnji stresa. Uporabljeno je bilo slučajnostno vzorčenje. Obdelava podatkov je potekala v programu SPSS Statistics 29. Rezultati: V raziskavo je bilo vključenih 50 zdravstvenih delavcev, kateri so dosegli povprečno oceno stresa 6,2 točke, kar jih uvršča v normalno stopnjo stresa. Kar 70 % zdravstvenih delavcev je doseglo normalno stopnjo stresa. Preobremenjenost na delovnem mestu je bila identificirana kot dejavnik, ki je vplival na stopnjo stresa med zdravstvenimi delavci (p = 0,001). Med stopnjo stresa in spolom ter starostnimi skupinami ni bilo statistično pomembnih razlik. Prav tako ni bilo pomembnih razlik v stopnji stresa med zdravniki in medicinskimi sestrami. Razprava: Razumevanje pojavnosti stresa med zdravstvenimi delavci je ključno za razvoj učinkovitih ukrepov, ki bi lahko zmanjšali stres. Kljub temu, da je stres med zdravstvenimi delavci v zdravstvenih domovih prisoten, je to področje v slovenskem okolju slabše raziskano, zato so nujne dodatne študije na tem področju.
Ključne besede: stres, pojavnost stresa, zdravstveni delavci, zdravstveni dom, DASS-21
Objavljeno v ReVIS: 22.01.2025; Ogledov: 446; Prenosov: 37
Celotno besedilo (2,04 MB) |
9. Vrednotenje higiene rok zdravstvenih delavcev v zdravstvenem varstvu na terciarni ravniMirjana Benko, 2024, ni določena Opis: Izhodišča: Bolnišnične okužbe predstavljajo v svetu velik globalni problem, saj vsako leto pridobi katero od njih na milijone ljudi, ki se zdravijo ali prebivajo v raznih institucijah zaradi različnih obolenj. Smrtnost in obolevnost se povečujeta ob prisotnosti bolnišničnih okužb, zato je skrbna higiena rok bistvena za zagotavljanje varne, stroškovno učinkovite in kakovostne oskrbe naših pacientov. Bolnišnične okužbe povzročajo veliko breme za paciente in zdravstvene ustanove. Poleg podaljšanja hospitalizacije in neugodnih učinkov na zdravje pacienta lahko te okužbe vplivajo tudi na finančno stanje bolnišnic zaradi povečanih stroškov zdravljenja, izgubljenega dela in pravnih sporov. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je pogled zdravstvenih delavcev na ustrezno higieno rok, kakšno je njihovo znanje o ustrezni higieni rok in kako vpliva redno vrednotenje na njihovo vzdrževanje higiene rok.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodi deskriptivnega raziskovanja. Uporabljena je bila tehnika anketiranja s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil prirejen po Van de Mortelu in po »Vprašalniku znanja o higieni rok za zdravstvene delavce« Svetovne zdravstvene organizacije. Raziskava je potekala na Očesni kliniki Ljubljana. Za zbiranje podatkov smo oblikovali spletni anketni vprašalnik, ki smo ga prek internetne pošte distribuirali ciljni populaciji. Spletni vprašalnik je bil oblikovan v spletnem orodju 1ka, ki je namenjeno oblikovanju in analizi anket. Podatki so se prav tako zbirali v spletnem orodju 1ka. Statistična obdelava je bila narejena s pomočjo programa SPSS.
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 100 anketirancev. Večina anketirancev je mnenja, da bolnišnične okužbe nastanejo med bivanjem pacienta v bolnišnici. Večina anketirancev se tudi strinja, da higiena rok zmanjša smrtnost in stroške zdravljenja, povezane z bolnišničnimi okužbami. Prav tako se večina vključenih strinja, da lahko svoje znanje o higieni rok učinkovito prenesejo v klinično prakso. S pomočjo statističnih testov nismo potrdili nobene zastavljene hipoteze. V raziskavi nismo ugotovili povezave med higieno rok zdravstvenih delavcev in demografskimi dejavniki ter povezave z zadovoljstvom zaposlenih. V raziskavi smo ugotovili dobro znanje zdravstvenih delavcev s področja higiene rok, prav tako se zdravstveni delavci, vključeni v raziskavo, dobro zavedajo pomena higiene rok.
Razprava: Ključni dejavnik je zagotoviti, da imajo zdravstveni delavci ustrezno znanje o vlogi, ki jo imajo njihove roke pri širjenju okužbe, povezane z zdravstveno oskrbo med različnimi dejavnostmi oskrbe pacientov, ki lahko povzročijo kontaminacijo rok. To zavedanje je potrebno, da jim pomaga razumeti svojo sposobnost prispevanja k preprečevanju okužb, povezanih z zdravstveno oskrbo, z učinkovito in trajno spremembo vedenja.
Ključne besede: zdravstvo, zdravstveni delavci, higiena rok, bolnišnične okužbe.
Objavljeno v ReVIS: 23.11.2024; Ogledov: 622; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,12 MB) |
10. Sindikalna svoboda : magistrsko deloEma Kaštrun, 2024, magistrsko delo Opis: Sindikalna svoboda je osnovno načelo, ki delavcem omogoča organiziranje v sindikate ter sodelovanje v sindikalnih dejavnostih brez strahu pred represijo ali diskriminacijo. Gre za pravico do svobodnega združevanja, kolektivnega pogajanja in stavke, ki je ključnega pomena za ustvarjanje uravnoteženega delovnega okolja. Delavcem omogoča, da učinkovito zastopajo svoje interese in si prizadevajo za izboljšanje delovnih pogojev, plač, varnosti ter drugih ugodnosti. V magistrskem delu najprej predstavljam zgodovinski razvoj sindikalne svobode z uporabo zgodovinske metode, nato proučujem pravna pravila in načela pravnega sistema z normativno-dogmatično metodo. Sindikalno svobodo opisujem z deskriptivno metodo, analiziram z analitično metodo ter primerjam s sindikalnimi ureditvami drugih držav s primerjalno metodo. Uporabljam induktivni in deduktivni pristop ter zaključujem s sintetično analizo v zaključnem delu. Namen magistrskega dela je raziskati pomen, ki ga ima EU na sindikalno svobodo in sindikate v Sloveniji. Osredotoča se na analizo zakonodaje in prakse drugih držav v primerjavi s slovensko sindikalno ureditvijo, pri čemer je ključno razumeti učinkovitost sindikatov v kolektivnih pogajanjih ter razloge za njihov uspeh ali neuspeh. Dodatno raziskuje, kako se sindikati v Sloveniji spopadajo z digitalizacijo ter kakšni so njihovi največji izzivi na tem področju. Skozi analizo teh vidikov magistrsko delo sledi cilju razumevanja vpliva EU na sindikalno svobodo v Sloveniji ter opredelitvi izzivov in možnih rešitev za delovanje sindikatov v digitalnem okolju. Ugotovitve magistrskega raziskovanja kažejo, da so evropske smernice okrepile sindikalne pravice v Sloveniji ter spodbudile interakcijo med delodajalci in sindikati. V ZDA je ključen Nacionalni zakon o delovnih razmerjih za delovanje sindikatov, medtem ko je v afriških in arabskih državah pogosto omejena sindikalna svoboda zaradi družbenih in političnih okoliščin. Izzivi, ki jih je prinesla pandemija COVID-19, so še posebej izpostavili potrebo po prilagoditvah v sindikalnem delovanju, vključno z integracijo digitalnih orodij za organizacijo in komunikacijo, ter prilagajanjem strategij pogajanj in politik sindikatov. Na podlagi teh ugotovitev lahko sindikalni voditelji oblikujejo strategije za krepitev sindikalnih pravic in izboljšanje dialoga med delavci in delodajalci. Poleg tega lahko ugotovitve magistrskega dela služijo kot temelj za oblikovanje politik, ki spodbujajo sindikalno svobodo in krepijo pravice delavcev tako na nacionalni kot mednarodni ravni.
Ključne besede: sindikalna svoboda, sindikat, ustanavljanje sindikatov, delavci, stavka, kolektivno pogajanje, socialni dialog
Objavljeno v ReVIS: 29.10.2024; Ogledov: 509; Prenosov: 32
Celotno besedilo (3,45 MB) |
