Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izključitev in izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo
Anže Košir, 2020

Opis: Družba z omejeno odgovornostjo je ena izmed pravnoorganizacijskih oblik, v katero se družbeniki povezujejo z namenom uresničevanja ciljev na področju pridobitnih in tudi nepridobitnih dejavnosti. Položaj družbenikov v takšni organizaciji pa ni trajen in nespremenljiv. Diplomsko delo obravnava dva instituta (izključitev in izstop družbenika) družb z omejeno odgovornostjo, ki sta namenjena izločitvi družbenika iz te povezave. Izločitev se lahko izvrši na podlagi lastne volje družbenika ali po volji drugih družbenikov. Delo se osredotoča na teoretično in normativno obravnavo obeh institutov ter pri tem sooča tudi različna mnenja, ki se pojavljajo v pravni literaturi. Ob tem poda tudi vpogled v sodno prakso slovenskih sodišč in njihove najpomembnejše ugotovitve glede omenjenih institutov. V delu smo uporabili predvsem kompilacijsko in deskriptivno metodo ter deloma tudi analitično in normativno. S pomočjo primerjalne metode pa smo obravnavali primerljiva instituta, ki ju ureja delniško pravo (iztisnitev in izstop manjšinskih delničarjev), ter predstavili podobnosti in razlike med obema ureditvama. Cilj diplomske naloge je bolje razumeti oba omenjena instituta, tako v teoretičnem kot praktičnem smislu, ob tem pa tudi izpostaviti nekatera odprta vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z njima. Ob tem upamo, da bo primerjava institutov delniške družbe in družbe z omejeno odgovornostjo kot ekonomsko najpomembnejših družb predstavljala dodano vrednost te diplomske naloge.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družbe z omejeno odgovornostjo, družbeniki, delniške družbe, izločitve družbenikov, izstopi družbenikov, delniško pravo
Objavljeno: 31.12.2020; Ogledov: 1468; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (516,53 KB)

2.
Mediacija kot oblika alternativnega reševanja sporov
Katja Krančič, 2020

Opis: Spori so pogosto zapleteni v pravnem smislu, vedno pa so posledica porušenih odnosov med ljudmi. V mediaciji lahko tako stranke rešijo konkretni pravni spor, hkrati pa tudi izboljšajo medsebojne odnose in zmanjšajo možnosti zaostrovanja sporov v prihodnje. V procesu mediacije igra pomembno vlogo nevtralna oseba, mediator, ki pomaga strankam, da dosežejo sporazum. Proces mediacije je neformalen, prostovoljen in zaupen. Zaradi vseh teh prednosti se v zadnjem času vse več strank odloča, da bodo spor reševale s pomočjo tega postopka. Rešitev mediacije pa je lahko tudi brez pravnih elementov, kar pomeni, da se lahko zaključi z obžalovanjem, moralno zavezo ali opravičilom. Za mediacijo so primerni vsi spori, kar pomeni, da se postopki mediacije izvajajo v vseh sporih iz gospodarskih, delovnih, civilnopravnih, družinskih in drugih premoženjskopravnih razmerij ter v drugih sporih, kadar to ustreza naravi razmerja. Ravno zaradi fleksibilnega postopka, mediacija ni omejena na formalnost, kot to velja za sodni postopek. Stranki glede na svoje interese tudi po končani mediaciji dogovor zapišeta v primerni obliki. Zaradi tega, so rešitve dolgotrajneše in trdnejše. Znano je namreč tudi, da se ljudje bolj držijo dogovorov, ki so se jim zavezali sami, kot pa s strani sodišča določenim obveznostim. Skozi diplomsko delo so izpostavljene najbolj pomembne lastnosti mediacije, osredotočila sem se izključno na preučevanje mediacije, kot oblike alternativnega reševanja sporov. Namen diplomskega dela je tako večja informiranost javnosti o tej obliki alternativnega reševanja sporov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediacija, alternativno reševanje sporov, postopki, mediatorji, spori, delniško pravo
Objavljeno: 22.06.2021; Ogledov: 1079; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (693,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh