1. |
2. Fleksibilna oblika zaposlitveAlma Mevc, 2021 Opis: V magistrskem delu je obravnavano delo na domu, kot ena izmed oblik fleksibilne zaposlitve. Delo na domu ne predstavlja nekega zgolj začasnega trenda, temveč postaja ena izmed oblik dela, ki se bo v prihodnosti vse pogosteje pojavljala. Tako v državah v razvoju kot tudi v razvitem svetu se delo na domu v zadnjih letih vse bolj uveljavlja. Tudi v slovenski zakonodaji je institut delo na domu urejen že dlje časa. Temeljni pravni vir, ki v Republiki Sloveniji ureja delo na domu, je Zakon o delovnih razmerjih. Pomembna novost, ki je bila leta 2013 uvedena z novim Zakonom o delovnih razmerjih, je ta, da lahko sedaj delavec zgolj del delovnega časa opravlja delo na domu. Delo na domu omogočajo različne oblike dela, ki jih delavci lahko opravljajo na svojem domu ali v drugih prostorih, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Od ostalih oblik zaposlovanja se delo na domu razlikuje v kraju opravljanja dela. Med delo na domu uvrščamo tudi delo na daljavo, kjer delavec pri opravljanju dela uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Vzroki za opravljanje dela na domu so različni. Delo na domu predstavlja eno izmed pravnih področij, ki se je v preteklosti precej hitro spreminjalo, kar velja še danes. Za nadaljnji razvoj dela na domu so nenehne spremembe na tem področju nujne.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: fleksibilnost, delo na daljavo, delo na domu, zaposlovanje, kraj opravljanje dela
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 789; Prenosov: 108
 Celotno besedilo (1011,28 KB) |
3. |
4. |
5. Vpliv epidemije COVID-19 na institut dela na domu v SlovenijiNana Žalik, 2022 Opis: Epidemija COVID-19 je zelo ostro zarezala v naš vsakdan in v naše vsakdanje navade. Z namenom zajezitve širjenja koronavirusa je bilo na več področjih sprejetih več različnih ukrepov - na delovnopravnem področju je bilo eno takšnih delo na domu. Mnoga podjetja so se z namenom nadaljevanja nemotenih procesov in ohranitve delovnih mest prilagodila situaciji in množično organizirala delo na domu, kjer je bilo to mogoče. Naša zakonodaja ta institut pozna že preko pol stoletja, ga pa sicer ureja togo in skopo. Določa, da se lahko delo na domu uredi z dogovorom med delavcem in delodajalcem in s sklenitvijo primerne pogodbe. Z nastopom epidemije COVID-19 je bil izpolnjen glavni pogoj 169. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki omogoča, da se lahko v primeru izjemnih razmer delavcem enostransko odredi opravljanje dela na drugem kraju, torej tudi na domu. Delavci so bili prisiljeni zamenjati svoja delovna mesta za domače pisarne. Nekaterim je to ustrezalo, nekaterim ne, enako je bilo tudi pri delodajalcih; pri obojih so se pokazali pozitivni in negativni vplivi. Ti so bili tudi dejavnik pri odločitvi, ali si podjetje oziroma posameznik želi tako delati tudi v prihodnje. Zaradi vseh pozitivnih vplivov, ki so se pokazali, se zdi, da postaja delo na domu oziroma delo na daljavo globalno razširjena oblika dela prihodnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovno razmerje, delo na domu, delo na daljavo, epidemija, COVID-10, koronavirus, izjemne razmere, odreditev dela na domu
Objavljeno: 19.10.2022; Ogledov: 537; Prenosov: 0 |
6. |
7. |
8. |
