Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zaposlitev za polni delovni čas ob 6 urnem delovniku kot način motiviranja zaposlenih
Kaja Petrinja, 2018

Opis: V naši družbi je običajno, da so odrasli zaposleni. Lahko je to redna zaposlitev, študentsko, honorarno ali kakšno drugo delo. Večini zaposlitev predstavlja vir za preživetje, medtem ko drugim nudi le zadovoljstvo. Predpostavljamo lahko, da bi delovno aktivni ljudje z manjšo količino dela zaslužili enako kot do sedaj ali pa vsaj z enako količino dela zaslužili več. V diplomski nalogi sem želela ugotoviti, ali skrajšan delovnik pri enakem plačilu predstavlja motivacijo za zaposlene. Raziskava je kvantitativna, anketiranih je bilo več kot 60 zaposlenih v podjetju, od tega jih je 23 odgovarjalo na anketo z vidika zaposlenega delavca in nekaj z vidika vodilnega. Z empirično raziskavo sem poskušala ugotoviti koliko časa, preživetega na delovnem mestu, je v resnici namenjenega učinkovitemu opravljanju delovnih nalog, in ali bi se lahko delavci različnih starosti prilagodili na bolj strnjen in intenziven delovnik, če bi na drugi strani pridobili več prostega časa. Apeliram predvsem na starejšo populacijo in tiste z višjimi dohodki, saj le-ti bolj cenijo prosti čas, predvsem zaradi družinskih obveznosti. Od vodilnih sem predvsem želela izvedeti, kje bi lahko bila največja težava pri vpeljevanju krajšega delovnika, zakaj bi se kot vodje odločili za uvedbo le-tega in zakaj ne. Odgovori so me pozitivno presenetili, saj so vodje v večini odgovorile, da bi skrajšan delovnik po njihovem mnenju pozitivno vplival na motivacijo in storilnost zaposlenih. Kljub temu se je pojavil problem, in sicer je skrajšan delovnik nemogoče uvesti tam, kjer je produktivnost dela odvisna od strojev, naprav ali kupcev, ki pričakujejo, da bo imelo podjetje ustrezno dolg urnik ali približno tak, kot ga imajo sami.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, motivacija, nagrajevanje, skrajšani delovni čas
Objavljeno: 20.09.2018; Ogledov: 1936; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

2.
DELOVNO OKOLJE SLOVENSKIH FIZIOTERAPEVTOV V POVEZAVI S STRESOM
Patricija Dobravc, 2020

Opis: Namen diplomske naloge je bil ugotoviti pojav stresa na delovnem mestu slovenskih fizioterapevtov, prepoznati dejavnike stresa in preučiti, kako bi stres na delovnem mestu lahko učinkovito zmanjšali. Zastavili smo si dve hipotezi, ki se nanašata na prisotnost stresa na delovnem mestu fizioterapevtov in na prisotnost stresa glede na institucije v katerih so fizioterapevti zaposleni. Diplomska naloga vsebuje empirični del. Primarni viri so pridobljeni z anketnim vprašalnikom, sekundarni viri pa s pomočjo študije različnih literatur. Iz diplomske naloge je razvidno, da se večina fizioterapevtov na delovnem mestu ne počuti stresno. Glavna posledica stresa je utrujenost in pomanjkanje energije, razdražljivost in glavobol. Zahtevna obravnava pacientov, potrpežljivost in sodelovanje pacientov so glavni vzroki, zaradi katerih fizioterapevti pri delu z gibalno ovirano ali duševno prizadeto osebo vidijo izziv. Ugotovili smo, da večina fizioterapevtov o službi razmišlja doma in o tem razpravlja s svojimi bližnjimi. Ko se fizioterapevt znajde pod pritiskom poskuša normalno odreagirati, najmanj anketiranih odreagira agresivno. Pogovor s sodelavcem večini pomaga pri premagovanju stresa. Ugotovili smo, da se več kot polovica fizioterapevtov v stresnih situacijah ne posveti pacientom v polni meri. Večina fizioterapevtov se na delovnem mestu počuti dobro, kljub temu pa si velika večina želi dodatne okrepitve (zaposlitev dodatnih fizioterapevtov). Ugotovili smo, da se doživljanje stresa glede na institucijo v kateri je zaposlen fizioterapevt ne razlikuje. Nadrejeni fizioterapevtom na delovnem mestu v večini ne nudijo predavanj o pomoči pri premagovanju stresa, kljub temu, da bi večina fizioterapevtov ta predavanja obiskovala. Višji plačilni razred bi pri 54 odstotkov fizioterapevtov izboljšal počutje in zmanjšal stres, saj bi to razumeli kot nagrajevanje. Ugotovili smo, da je 77 odstotkov fizioterapevtov nezadovoljnih z višino svoje plače. Najpogostejši dejavniki, ki vodijo v stres so preveč zahtevno delo, premalo časa za obravnavo, preveč dela in premalo zaposlenih. Fizioterapevti, ki so na začetku svoje karierne poti stres doživljajo intenzivnejše, kakor fizioterapevti, ki so zaposleni več kot 21 let. Naloga je uporabna predvsem za nadrejene, za namen zmanjševanja stresa pri zaposlenih, ter fizioterapevte, da bi pri delu lažje prepoznali začetke stresa.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, delovni stres, izgorelost, fizioterapevt
Objavljeno: 03.07.2020; Ogledov: 1429; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,74 MB)

3.
Stres delovnih dnevnih migrantov
Katja Bezjak, 2021

Opis: Vedno hitrejši življenjski ritem prinaša s seboj posledice in le malokdo uspe ohraniti notranje ravnovesje. Tako delovni dnevni migranti kot ostali zaposleni se običajno tega zavedajo, ne zavedajo se pa posledic, katere prinaša takšen način življenja. Svet se hitro razvija in povzroča spremembe, katerim velikokrat ne uspemo slediti, kar privede do stresa. Želja po uspešni karieri povzroča veliko negativnih posledic, potrebno jih je pravočasno prepoznati in jih sproti odpravljati ali preprečevati. Stres poskušamo odpraviti in se mu izogniti na tak in drugačen način, a včasih neuspešno. Stres je tako postal del našega vsakdanjega življenja. Namen magistrskega dela je na podlagi domačih in tujih virov, literature in ter izvedene empirične raziskave opredeliti stres, njegove dejavniki in ukrepe v boju proti stresu delovnih dnevnih migrantov. Cilji magistrskega dela so opredeliti osnovne pojme o stresu in opredeliti vrste stresa, kateremu so izpostavljeni delavci na delovnem mestu in ob prihodu na delo, opisati posledice stresa ter opisati metode in tehnike za premagovanje stresa. V magistrskem delu predstavljamo stres, kateremu so podvrženi delavci migranti, pri čemer smo največ poudarka dali na stres dnevnih delovnih migrantov. Tema je aktualna, saj je zaradi gospodarskega stanja v državi vsak dan na tisoče delavcev iz Slovenije prisiljenih dnevno potovati na delo v tujino. Največ med njimi jih potuje na delo v Avstrijo, številni pa tudi v Italijo. Že v domačih podjetjih je pojav stresa na delovnem mestu vse pogostejši in je stresnih dejavnikov v domačem okolju precej. Delavci migranti pa so podvrženi nekaterim dodatnim stresorjem kot zaposleni, ki delajo v domačih podjetjih. Med njimi moramo vsekakor omeniti dostop do delovnega mesta, v okviru tega pa vsakodnevne naporne vožnje, večinoma z osebnim avtomobilom. Te vožnje so postale še dodatna težava v času, ko se spopadamo s koronavirusom, zaradi katerega je pogosto otežen prestop državnih mej. Posledično smo v zadnjem delu magistrskega dela podali nekaj predlogov, ki bi lahko služili kot ukrep za zmanjšanje stresa
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stres, delovni stres, zmanjšanje stresa, delovni migranti, dnevni delovni migranti, stres delovnih migrantov
Objavljeno: 01.07.2022; Ogledov: 83; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (2,68 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh