Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: V strokovni literaturi in tematskih pogovorih avtorji oziroma nastopajoči večkrat povezujejo bulimijo z depresijo, vendar te korelacije praviloma ne pojasnijo natančneje. Obstajajo celo podatki, iz katerih je mogoče sklepati, da ima tri četrtine bulimičnih oseb hkrati tudi simptome depresije. V prvem delu naloge sem opravila intervjuje z osebami, obolelimi za bulimijo, in skušala ugotoviti, ali njihovo obnašanje, počutje, razmišljanje o življenju in o njihovi bolezni dejansko kažejo na večjo ali manjšo prisotnost depresije. V drugem delu naloge sem opravila intervjuje s strokovnjaki, psihiatri, ki imajo bogate, večletne izkušnje s tovrstnimi boleznimi. Njihova mnenja in komentarji, ki se nanašajo na simptomatiko obeh bolezni, so mi pomagali ugotoviti bistvena dejstva pri korelaciji med bulimijo in depresijo. In končno, z uporabo vsega zbranega gradiva sem poskusila odgovoriti še na eno vprašanje, ki se mi zdi zanimivo: Ali razlike v poimenovanju določenih bolezni in bolezenskih stanj lahko vplivajo na pravilnost diagnosticiranja in zdravljenja – tudi pri trditvi, da je oseba z bulimijo hkrati tudi depresivna?
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: bulimija, depresija, avtoagresija, samomorilnost, samopodoba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 692; Prenosov: 78
Celotno besedilo (498,02 KB)

Opis: Depresivna motnja in sindrom odvisnosti od alkohola se pogosto pojavljata kot komorbidni duševni motnji, ki izmenično vplivata na medsebojni razvoj ter otežujeta učinkovito zdravljenje. Čeprav je velikokrat nejasno, katera motnja je vzrok in katera posledica, pri osebah, odvisnih od alkohola, na grobo ločimo primarno in sekundarno depresijo. Kognitivno-vedenjska teorija temelji na predpostavki, da so miselna izkrivljanja tista, ki poglabljajo depresijo, zato je psihoterapevtsko delo v prvi vrsti prestrukturiranje kognitivne strukture posameznika. Tovrstna terapija se odlično aplicira tudi v skupinskem delu, saj igra pri osebah, ki trpijo za sindromom odvisnosti od alkohola, zelo pomembno vlogo. Klub zdravljenih alkoholikov bistveno pripomore pri reševanju vsakdanjih problemov in prispeva k učenju obvladovanja samopomoči v stresnih situacijah, člane spodbuja pri ohranjanju dolgoročne abstinence ter pomaga pri ponovni vzpostavitvi socialnih, delovnih in družinskih odnosov. Z uporabo situacij iz realnega življenja in vedenjskih tehnik, v obliki domačih nalog, posameznik utrjuje na novo usvojene kognitivne principe. V raziskavi, ki je bila opravljena med člani Kluba zdravljenih alkoholikov, smo iskali razlike v kognitivni strukturi pri osebah, odvisnih od alkohola, ki kažejo depresivne simptome in tistimi, ki ne kažejo te simptomatike. Skušali smo razložiti tudi različne življenjske okoliščine, ki so vprašane posameznike pripeljale v alkoholizem. Ugotovili smo, da so kognitivne strukture pri osebah, ki so bodisi zaradi primarne depresije bodisi zaradi težkih življenjskih okoliščin, stresa ali anksioznosti iskali tolažbo v alkoholnih pijačah, zelo podobne. Ker je pri vseh vprašanih pijača predstavljala tolažbo za slabo počutje, smo potrdili tudi koncept samozdravljenja depresije z alkoholom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odvisnost od alkohola, depresivna motnja, primarna depresija, sekundarna depresija, vedenjsko-kognitivna teorija, skupinska psihoterapija, Klub zdravljenih alkoholikov, magistrske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 643; Prenosov: 40
Celotno besedilo (684,52 KB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom »Nasilje nad otroki v družini kot dejavnik tveganja za razvoj težav v duševnem zdravju« obravnava nasilje nad otroki v družini in posledice v duševnem zdravju. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kakšne posledice v duševnem zdravju, tako v otroštvu kot v odraslosti, ima lahko posameznik, ki je bil v otroštvu izpostavljen nasilju v družini. Vsebina magistrskega dela je razdeljena na tematske sklope. V prvem delu je predstavljena družina kot sistem, funkcije družine, vzgojni stili, teorija navezanosti ter nasilje v družini. Opredeljene so vrste nasilja v družini, povzročitelji nasilja in ranljive skupine. V osrednjem delu magistrskega dela je predstavljeno in opredeljeno nasilje nad otroki v družini ter opisane oblike oziroma vrste nasilja. V osrednjem delu naloge so prav tako opisane posledice nasilja nad otroki v družini. Predstavljene so težave v duševnem zdravju otroka, ki so posledica nasilja v družini, ter anksioznost in depresija v odraslosti kot posledica izkušnje z nasiljem v družini v otroštvu. Anksioznost in depresija ter nasilje nad otroki v družini so prikazani kot dejavnik tveganja za razvoj anksioznosti in depresije v odraslosti. Zadnji del magistrskega dela je empirični in prinaša študijo primera. Predstavljen je primer odraslega moškega, ki je imel v otroštvu izkušnjo z nasiljem v družini, v odraslosti pa ima težave z anksioznostjo in občasnimi depresivnimi obdobji. Podatki so zbrani s pomočjo dveh nestrukturiranih intervjujev in enega delno strukturiranega intervjuja ter analizirani in interpretirani na podlagi kvalitativne analize. Na podlagi preučevanja literature, raziskovanja ter izvedbe študije primera ugotavljamo, da nasilje nad otroki v družini vpliva na razvoj težav v duševnem zdravju v otroštvu, kot tudi v odraslosti. Osebe, ki so bile v otroštvu izpostavljene nasilju v družini, pa imajo večjo možnost za razvoj težav z anksioznostjo in depresijo v odraslosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, nasilje, otroci, posledice nasilja, anksioznost, depresija, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 996; Prenosov: 196
Celotno besedilo (1,69 MB)

Opis: Uvod in namen: Depresija je resna in zelo pogosta psihološka motnja in je eden izmed vodilnih razlogov globalne umrljivosti. Telesna dejavnost ima številne dokazane pozitivne učinke tako na fizično kot psihično zdravje ljudi. Namen diplomske naloge je določiti učinke telesne dejavnosti na zmanjšenje simptomov depresije. Metode: Pregled literature s pomočjo elektroskih baz podatkov Pub Med in Cochrane Library. Rezultati: Vključitvenim, izključitvenim ter PICO kriterijem je ustrezalo 14 metaanaliz, ki so preučevale učinke telesne dejavnosti na zmanjšanje simptomov depresije. Uporabnost: Diplomska naloga je namenjena predvsem fizioterapevtom in ostalim zdravstvenim delavcem, pacientom z depresijo in njihovim družinam ter drugim, ki jih zanimajo učinki telesne dejavnosti na simptome depresijo. Omejitve: Glavno tveganje za pristranskost vključenih študij je zagotavljanje sleposti preiskovancev ali preiskovalcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Depresija, telesna dejavnost, vadba
Objavljeno: 29.11.2022; Ogledov: 518; Prenosov: 52
Celotno besedilo (644,90 KB)

Opis: V nosečnosti veliko število žensk doživlja strah pred porodom, ki omejuje kvalitetno življenje in prijetno preživeto nosečnost ter porod. Strah pred porodom tudi pomembno vpliva na potek poroda. Prisotni so lahko vse od manjših skrbi do tesnobnih občutkov, stresa, večje anksioznosti ter depresije, v hujših primerih pa lahko prepoznamo tudi tokofobijo in izogibajoča se vedenja nosečnosti in željo po porodu s carskim rezom. V teoretično raziskovalnem delu želimo ugotoviti, ali obstajajo skupne osebnostne značilnosti pri ženskah, ki pripomorejo k strahu pred porodom, kateri dejavniki vplivajo na strah pred porodom, kako vplivajo različne informacije o porodu na žensko in ali je možno strah pred porodom preprečiti ali vsaj zmanjšati. Izbrana je bila metoda teoretskega pregleda strokovne literature v domači in tuji literaturi. Ženskam s strahom pred porodom je skupna nagnjenost k anksioznosti in/ali depresiji. Če so prisotni nezadovoljstvo s partnerstvom, šibkejši socialni krog, ranljivost, nizka samopodoba in nevroticizem, je možnost za strah pred porodom še toliko večja. Več kot je prisotnih možnih dejavnikov, bolj sta opazna anksioznost med nosečnostjo in strah pred vaginalnim porodom. Komorbidnost anksioznosti in depresije je prisotna pri kar 40 % žensk. Strah pred porodom lahko prepoznamo tudi pri povečani uporabi zdravstvene oskrbe, povečani slabosti in bruhanju, podaljševanjih bolniških odsotnosti, načrtovanih porodih s carskim rezom na zahtevo ženske in a priori uporabi epiduralne analgezije pri ženskah z antenatalno depresijo in/ali anksioznostjo. Negativne zgodbe, zaskrbljujoče informacije, možne bolezni in težave, povezane z otroki, so nekateri izmed dejavnikov, ki vplivajo na strah pred porodom. Slednjega je možno zmanjševati s kognitivnovedenjsko terapijo. Ključna sta priprava na porod in pravočasno ukrepanje ob ugotovljenem strahu pred porodom oziroma diagnozi depresije, anksioznosti ali tokofobije. Pozitiven odnos babice ali porodnega osebja, edukativne šole o porodu za starše, psihoedukacije za prvorodke, psihoterapije v nosečnosti s strani babic, relaksacijske terapije, joga, hipnoza in avtogeni trening so učinkovita orodja, s katerimi lahko zmanjšujemo strah pred porodom, s tem pa zmanjšujemo tudi porodno bolečino.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nosečnost, porod, strah, tokofobija, anksioznost, depresija, zmanjševanje porodne bolečine, diplomske naloge
Objavljeno: 23.12.2022; Ogledov: 333; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,26 MB)