Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Magistrska naloga prikazuje neposreden vpliv digitalizacije na zaposlene v slovenskem zdravstvu, s posebnim poudarkom na doživljanju tehnostresa in njegovi povezavi z zaznanim občutkom izgorelosti na delovnem mestu. Namen raziskave je bil preveriti, kako posamezni elementi digitalne preobremenjenosti, kot so kompleksnost sistemov, pomanjkanje organizacijske podpore in zaznani občutek invazivnosti tehnologije, vplivajo na zadovoljstvo pri delu ter počutje zaposlenih. Teoretična izhodišča temeljijo na sociološkem konceptu birokratizacije in racionalizacije dela po Maxu Webru, ki ga dopolnjujeta konfliktna ter feministična teorija v povezavi z digitalno neenakostjo. Uporabljen je bil kombinirani raziskovalni pristop, ki je vključeval kvantitativno spletno anketo (N = 464) in kvalitativne poglobljene intervjuje (N = 10). Rezultati analize so pokazali, da zaznani občutek tehnostresa pomembno in statistično značilno napoveduje višjo stopnjo zaznane izgorelosti. Ugotovljena je bila tudi negativna korelacija med naklonjenostjo do uporabe IKT in doživljanjem tehnostresa; posamezniki z višjo digitalno samozavestjo so redkeje poročali o občutkih obremenjenosti. Stopnja zaznanega tehnostresa statistično značilno vpliva tudi na nižje zadovoljstvo pri delu. Poleg tega se je izkazalo, da so demografski dejavniki, kot sta spol in starost, pomembni pri zaznavanju digitalnih obremenitev. Ženske so v večji meri poročale o frustracijah in negotovosti, mlajši zaposleni o pritiskih zaradi višjih pričakovanj, starejši o občutkih negotovosti zaradi nižjih digitalnih kompetenc. Kvalitativni podatki intervjujev so kvantitativna spoznanja dodatno podkrepili z osebnimi izkušnjami udeležencev. V nalogi opozarjamo na nujnost celostnega pristopa k digitalizaciji zdravstva, ki mora upoštevati človeški dejavnik, uporabniško izkušnjo in pomen ustrezne organizacijske podpore. Raziskava odpira prostor za nadaljnje študije in oblikovanje konkretnih smernic za bolj trajnostno ter psihološko varno digitalno preobrazbo zdravstvenih ustanov.
Ključne besede: Digitalizacija zdravstva, tehnostres, izgorelost, zadovoljstvo pri delu, IKT, zdravstveni delavci, digitalne kompetence
Objavljeno v ReVIS: 27.09.2025; Ogledov: 689; Prenosov: 14
Celotno besedilo (5,57 MB)

Opis: Informacijska družba zahteva hitro usvajanje znanj, saj le-te omogočajo konkurenčnost v izobraževanju. Ker je Evropska unija že sprejela digitalni akcijski načrt v izobraževanju, je potrebno strokovne delavce ustrezno pripraviti na pričakovano prenovo, saj z obstoječimi digitalnimi kompetencami ne bodo kos zahtevam prenovljenih učnih načrtov. Projekt Dviga digitalne kompetentnosti je zasnovan z namenom zagotavljanja podpore vzgojno – izobraževalnim zavodom pri implementaciji digitalne strategije, kar je glavni cilj pričujoče magistrske naloge. V prvem delu naloge so teoretično opisani osnovni pojmi obravnavane tematike. Nadaljnje empirično raziskovanje je potekalo s samoevalvacijskim orodjem SELFIE, s katerim je bila raziskana stopnja digitalnih kompetenc dijakov in strokovnih delavcev v Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Novem mestu. Izhajajoč iz pridobljenih podatkov o stanju digitalnih kompetenc, smo z metodo DEX ter orodjem za večriterijsko modeliranje DEXi, izbrali tri področja razvojnih prioritet za izgradnjo digitalne strategije šole.
Ključne besede: digitalna strategija, digitalne kompetence, orodje SELFIE, DEXi
Objavljeno v ReVIS: 25.04.2023; Ogledov: 2465; Prenosov: 131
Celotno besedilo (6,57 MB)

Opis: Digitalna tehnologija prežema vse več segmentov sodobne družbe. Poslovanje podjetij in ustanov postaja virtualizirano in digitalizirano. Zaposleni se za uspešno opravljanje nalog na delovnem mestu prilagajajo zahtevam novih tehnologij. Raven usvojene digitalne kompetence je tista, ki posamezniku omogoča uspešno prilagajanje. Tako razvijanje digitalnih kompetenc ni omejeno samo na obdobje primarnega in sekundarnega izobraževanja, temveč je vseživljenjski proces. Naše raziskovanje področja digitalnih kompetenc se bo zato omejilo na vpliv gerontofobije in odnosa do staranja na posameznikovo pridobljeno raven digitalnih kompetenc.
Ključne besede: sodobna družba, digitalne kompetence, gerontofobija, odnos do staranja, delovne naloge
Objavljeno v ReVIS: 26.10.2018; Ogledov: 5853; Prenosov: 228
Celotno besedilo (2,02 MB)