1. |
2. Vloga digitalnih vplivneže v v prodaji v sodobni družbi : magistrska nalogaŽiga Muha, 2025, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je bil raziskati vpliv digitalnih vplivnežev na sledilce in ugotoviti njihovo vlogo pri nakupnih namerah potrošnikov. Skozi raziskovanje smo ugotovili, da aktivnosti digitalnih vplivnežev ne vplivajo močno na nakupne namere potrošnikov. Digitalni vplivneži vplivajo na nakupne namere potrošnikov predvsem s svojo verodostojnostjo, dobro vsebino ter popusti, ki jih zagotavljajo. Na dojemanje vpliva digitalnih vplivnežev pri nakupnih namerah potrošnikov najbolj vpliva starost, saj je mlajšim bolj pomembna strokovnost, nepristranskost in iskrenost digitalnih vplivnežev ter da se lahko poistovetijo z njimi glede podobnih vrednot in okusa. Na zaupanje kupcev v določeno blagovno znamko lahko digitalni vplivneži s svojimi aktivnostmi vplivajo na način, da za določen izdelek ponudijo popust, prav tako pa mora biti jasno razvidno, da digitalni vplivnež uporablja izdelek ali storitev v njegovem vsakdanjem življenju.
Ključne besede: digitalni mediji, družbena omrežja, digitalni vplivneži, blagovna znamka, spletno nakupovanje
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2025; Ogledov: 373; Prenosov: 7
 Celotno besedilo (4,44 MB) |
3. Vpliv elektronskih naprav na razvoj osnovnošolskih otrok : magistrska nalogaMateja Lomovšek, 2024, magistrsko delo Opis: Namen: Ugotoviti smo želeli, kako uporaba elektronskih naprav vpliva na kognitivni, čustveni, socialni in fizični razvoj osnovnošolskih otrok v Sloveniji ter kako je povezana s tveganjem za digitalno zasvojenost.
Metode: Naša raziskava je temeljila na kvantitativnem pristopu, pri čemer smo uporabili deskriptivno statistiko, korelacijsko analizo, linearno regresijsko analizo, Hi-kvadrat test, Cramerjev V test, in Cronbachov test konsistentnosti.
Rezultati: Večina otrok je elektronske naprave uporabljala manj kot 2 uri na dan. Alternativne hipoteze, ki nam jih je uspelo potrditi s korelacijsko analizo, so pokazale šibek ali zmeren korelacijski koeficient (0,128 < | ρ | < 0,377). Statistična značilnost je bila konsistentno zelo visoka (p = 0,000). Bolj pogoste uporabe elektronskih naprav v večernih urah nam ni uspelo povezati s slabšimi izidi čustvenega razvoja ali težavami s spanjem in koncentracijo. Korelacije so bile zelo šibke (–0,21 < ρ < –0,11), pojasnjena varianca je bila zanemarljiva (0,01 < ρ-kvadrat < 0,05) in tudi Cramerjev V test je bil šibek (0,13 < V < 0,18). Prav tako nam ni uspelo potrditi vpliva demografskih dejavnikov družine na pogostost uporabe elektronskih naprav pri otrocih, saj je bila statistična značilnost Hi-kvadrat testa pri obeh alternativnih hipotezah prenizka. Test vpliva izobrazbe staršev je pokazal nizko statistično značilnost le v kontekstu naše raziskave (p = 0,003), medtem ko je test vpliva vrste družinske strukture, pokazal zelo nizko statistično značilnost (p = 0,342).
Zaključek: Ugotovili smo, da je daljši čas, preživet pred elektronskimi napravami, koreliran z višjim tveganjem za digitalno zasvojenost ter s slabšimi izidi pri kognitivnem in socialnem razvoju osnovnošolskih otrok. Vpliv na fizični razvoj je bil negativen, čeprav nam ga ni uspelo v celoti pojasniti, medtem ko je vpliv na čustveni razvoj ostal popolnoma nepojasnjen. Na podlagi ugotovitev raziskave priporočamo uravnotežen pristop k uporabi elektronskih naprav pri otrocih, tako v domačem kot v šolskem okolju.
Ključne besede: elektronske naprave, digitalni mediji, osnovnošolski otroci, razvoj otrok, čas pred zasloni, vpliv tehnologije, demografski vpliv, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.03.2025; Ogledov: 359; Prenosov: 18
Celotno besedilo (2,13 MB) |
4. Digitalni mediji in uporaba digitalnih medijev v marketinške namene : diplomska nalogaJan Bučar, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo raziskovali trenutne digitalne medije in njihovo uporabo pri digitalnem marketingu. Digitalni mediji vplivajo na vsakodnevno življenje posameznika, na poslovno okolje in družbo. V diplomski nalogi smo preverjali vpliv socialno-demografskih in socialno-ekonomskih dejavnikov na posameznikovo uporabo digitalnih medijev, pozitivne in negativne vplive digitalnih medijev na družbo ter vpliv digitalnega marketinga na razmišljanje kupcev. Ugotavljamo, da so sodobne oblike digitalnih medijev oz. kanali digitalnega marketinga v domeni pripadnikov mlajše populacije, ki lahko kot potrošniki učinkovito izkoristijo vse prednosti tovrstnega oglaševanja. Negativni vplivi digitalnih medijev se kažejo predvsem v zasvojenosti posameznikov in manjši povezanosti ljudi, pozitivni vplivi pa v hitrejši komunikaciji med posamezniki ter boljši in hitrejši dostopnosti informacij. Vpliv digitalnega marketinga na nakupne odločitve potencialnih kupcev je lahko tako pozitiven kakor negativen, pri čemer agresivno oglaševanje večkrat odvrne potrošnika od nakupa.
Ključne besede: digitalni mediji, digitalni marketing, posameznik, kupec, družba
Objavljeno v ReVIS: 02.12.2024; Ogledov: 559; Prenosov: 20
Celotno besedilo (908,71 KB) |
5. |
6. Oglaševanje v digitalnih medijih : diplomska nalogaMerjema Kuduzović, 2021, diplomsko delo Opis: Ko svet vedno bolj napreduje in se tehnologija vedno bolj razvija, pridemo do tega, koliko se
oglaševanje razvija in napreduje. Zato je pred oglaševalci danes nov izziv, in sicer kako doseči
ciljno publiko na pravi način in z oglaševanjem doseči najboljše rezultate. Čeprav po eni strani
oglaševanje in napredek tehnologije prinašajo pozitivne učinke mlajši generaciji, se starejše
generacije težko soočajo s tem problemom in jim je vse težje slediti hitremu napredku
tehnologije. Diplomska naloga je prikazala, koliko oglaševanje v digitalnih medijih danes
dejansko napreduje in koliko je že napredovalo ter kako vpliva na današnje generacije. Tema
vključuje tudi pogled na tradicionalne medije in njihov vpliv na današnji čas ter na to, ali so
izgubili svoj pomen sredi tolikšnega napredka digitalnih medijev. Metoda klasifikacije je
pokazala, kaj literatura pravi o tradicionalnih in digitalnih medijih, metoda primerjave je
primerjala pomen digitalnih in tradicionalnih medijev, medtem ko je metoda raziskovanja
pokazala, kako ljudje danes gledajo na tradicionalne in digitalne medije ter kako se soočajo z
izzivi digitalizacije. Rezultati so pokazali, da so digitalni mediji v resnični prednosti, da so
ljudje nezavedno sprejeli, da živijo v digitalni dobi in so vse bolj odvisni od tehnologije, ter da
so tradicionalni mediji precej potlačeni in da v času, v katerem živimo, nimajo zelo svetle
prihodnosti.
Ključne besede: oglaševanje, ciljne skupine, digitalni mediji, tradicionalni mediji, digitalizacija, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 02.03.2022; Ogledov: 1650; Prenosov: 108
Celotno besedilo (3,27 MB) |
7. Kako hitro pozabljamo? : dinamika pozornosti javnosti na večje svetovne dogodkeDavid Udovč, 2018, magistrsko delo Opis: Ljudje pozabljamo dogodke, ki so se že zgodili, ker so nenehno dogajajo novi dogodki. Prav tako pa dogodke skozi čas ponovno podoživljamo zaradi različnih sprožilcev, kot so mediji, tako dogodek ponovno obudimo, ampak le za kratek čas. V tem projektu uporabljam spletne podatke z analizo statistike obiskovalcev člankov iz Wikipedije o terorističnih napadih, letalskih nesrečah, naravnih nesrečah, športnih dogodkih in glasbenih koncertih po letu 2015. Najprej predstavim kritičen pregled literature o kolektivnem spominu, vplivu medijev in opis posameznih dogodkov. V metodologiji predstavim cilje in namen naloge, s katerimi orodji sem podatke vzorčil, zbiral in analiziral. Nato prikažem ugotovitve posameznih grafov s pomočjo linearne regresijske premice, s katero pokažem, kako hiter je upad zanimanja za posamezen dogodek. Na koncu o tem tudi prediskutiram in potrdim oziroma zavrnem hipoteze ter predstavim razmišljanja o nadaljnji raziskavi.
Ključne besede: podatki, analiza podatkov, RStudio, kolektivni spomin, digitalni mediji, teroristični napadi, naravne nesreče, letalske nesreče, kulturni dogodki, športni dogodki, pozabljanje
Objavljeno v ReVIS: 30.11.2018; Ogledov: 5360; Prenosov: 155
Celotno besedilo (2,08 MB) |
