1. Porast anksioznosti pri dijakih tekom samoizolacijeAlja Leskošek, 2023, ni določena Opis: V našem vsakdanjiku nam anksioznost ni tuja in pomembno je, da ozavestimo, kako nam lahko bremeni kakovost našega življenja in naše funkcioniranje na dnevni bazi. Tekom šolanja pa nam lahko anksiozna motnja še dodatno oteži naš dobrobit, saj še ustvarjamo in ugotavljamo lastno identiteto. Naš dobrobit pa je ne tako dolgo nazaj otežil virus, ki je ohromil naše življenje. Protikoronski ukrepi so prinesli raznovrstne spremembe, katerih prej nismo bili vajeni. Soočiti smo se morali z novimi izzivi, najti nove načine spopadanja z virusom, upeljati novo rutino, omejiti socialne stike in se šolati na daljavo. Dijaki so zagotovo ena izmed bolj prizadetih starostnih skupin, saj so svojo adolescenco doživljali drugače, kot bi jo morali. Zaključna nalogo posvečamo raziskovanju, kako je samoizolacija vplivala na duševno zdravje mladostnikov oz.bolj natančneje, kako je sama anksioznost pri dijakih porastla med samoizolacijo.
V teoretičnem delu smo predstavili anksioznost, njene oblike, simptomatiko in kako se spopasti z njo. Kasneje, v empiričnem delu pa smo predstavili kvalitativno raziskavo, katero smo izvedli s pomočjo intervjujev. Intervjuje smo analizirali in jih s teoretičnim povezovanjem zaključili v dovršeno raziskavo. Naša raziskava je pokazala, da so razlike v samem doživljanju anksioznosti pred in tekom samoizolacije.
Ključne besede: Dijaki, anksioznost, duševno zdravje, koronavirus, samoizolacija, epidemija, protikoronski ukrepi, anksiozne motnje
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2023; Ogledov: 545; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (1,41 MB) |
2. SIMPTOMI DEPRESIJE, TVEGANI VZORCI PITJA IN ZADOVOLJSTVO Z ŽIVLJENJEM MED GIBALNO AKTIVNIMI IN NEAKTIVNIMI DIJAKIMateja Kulot, 2023, ni določena Opis: Mladostništvo je zaradi hitrih sprememb na vseh treh omenjenih razsežnostih in drugih sprememb že samo po sebi zahtevno in stresno obdobje. Poleg tega se mladostniki vsak dan srečujejo z različnimi stresorji, težavami in stiskami, ki pogosto izvirajo iz vse večjih lastnih pričakovanj pa tudi iz pričakovanj njihovih staršev in neposredne okolice. V ključnem razvojnem obdobju adolescence se vse pogosteje pojavljajo simptomi depresije in tudi tvegani vzorci pitja alkohola. Športna in telesna aktivnost lahko ščiti pred pojavom težav v duševnem zdravju in pripomore k višjemu zadovoljstvu z življenjem. Namen raziskave je bil ugotoviti, v kakšni meri so prisotni depresivna simptomatika, tvegani in škodljivi vzorci pitja alkohola ter zadovoljstvo z življenjem med gibalno aktivnimi in gibalno neaktivnimi dijaki srednje zdravstvene šole. V raziskavi so sodelovali dijaki, stari od 15 do 19 let (M = 17,03, SD = 1,38), obeh spolov (M = 57, Ž = 63). Gibalno aktivnih je bilo 83, neaktivnih 37. Za namene raziskave smo uporabili teste CES-D, AUDIT in SWLS.
Ugotovili smo, da dijaki navajajo nizke povprečne vrednosti na CES-D (10,56), AUDIT (2,50) in visoke povprečne vrednosti SWLS (24,39). Med spoloma ni statistično značilnih razlik v CES-D, AUDIT in SWLS. Gibalno aktivni dijaki navajajo statistično značilno višje povprečne vrednoti na AUDIT in SWLS.
Sklenemo lahko, da dijaki srednje zdravstvene šole poročajo o relativno nizki depresivni simptomatiki, nizkih tveganih vzorcih pitja alkohola ter dobrem zadovoljstvu z življenjem. Značilno bolj so zadovoljni z življenjem gibalno aktivni dijaki, res pa je tudi, da le-ti izkazujejo značilno bolj tvegane vzorce pitja alkohola. Nedvomno bi bilo v prihodnjih raziskavah pomembno pogledati strukturo osebnosti dijakov srednje zdravstvene šole in predvsem prisotnost volje do smisla.
Ključne besede: dijaki, zdravstvena šola, športna aktivnost, depresija, alkohol, zadovoljstvo z življenjem
Objavljeno v ReVIS: 23.09.2023; Ogledov: 510; Prenosov: 5 |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Podpora kompetenci samoiniciativnosti in podjetnosti ter spodbude za vstop v podjetništvo v poklicnem izobraževanju : magistrska nalogaLeon Lešnik, 2014, magistrsko delo Ključne besede: kompetenca samoiniciativnosti in podjetnosti, kompetence, dijaki, dijaki zaključnih letnikov, učenje, podpora socialnih partnerjev, socialni partnerji, management znanja, družbeni management znanja
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2021; Ogledov: 1268; Prenosov: 61
Celotno besedilo (1,25 MB) |
