Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Slovensko igralništvo predstavlja pomemben segment slovenskega turizma in gospodarstva, ki pa se sooča s številnimi izzivi tako znotraj države kot tudi z izzivi globalnega trga. V naši disertaciji smo tem izzivom posvetili posebno pozornost in ugotovili, da slovensko igralništvo ni konkurenčno na mednarodni ravni ter kot ključni razlog za to izpostavili odsotnost celovite strategije razvoja igralništva, ki bi že v samem procesu kreiranja vključevala vse udeležence oz. čim širši krog le teh in bi bila širše mednarodno orientirana. Pri tem smo izpostavili pomen ekonomske diplomacije na različnih ravneh, saj ta predstavlja izredno pomemben element urejanja odnosov tako znotraj države kot v mednarodni skupnosti. V naši disertaciji predlagamo nov model igralništva, ki temelji na sodelovanju med vsemi udeleženci in se osredotoča na konkurenčnost na globalnem trgu ter stremi k vzpostavitvi močne notranje politike igralništva, ki predstavlja temelj zunanji politiki igralništva. Predvsem se nam zdi pomembno vzpostaviti zavedanje vseh udeležencev o kratkovidnosti partikularnih interesov, ki temeljijo na trenutni moči in vplivu posameznega udeleženca, hkrati pa zavirajo proces vzpostavljanja močne notranje politike igralništva ter tako onemogočajo vzpostavitev širšega družbenega konsenza v odnosu do slovenskega igralništva. Poudarili in izpostavili smo pomembnost ekonomske diplomacije v sodobnem svetu in ugotovili, da je le-ta ključni instrument za spodbujanje notranjega in mednarodnega sodelovanja pri razvoju igralništva. Poleg tega omogoča usklajevanje interesov med državami in poslovnimi subjekti, kar prispeva k vzpostavitvi stabilnih in dolgoročnih odnosov. Skupaj z našimi predlogi za izboljšanje položaja slovenskega igralništva tako predstavljamo konkretna orodja in smernice, ki bodo pomagali k boljšemu razvoju slovenskega igralništva ter k okrepitvi sodelovanja med vsemi udeleženci na tem področju. Zavedamo se, da je to ključno za izboljšanje konkurenčnosti slovenskega igralništva na mednarodni ravni in za razvoj celotnega turističnega sektorja v Sloveniji.
Ključne besede: igre na srečo, igre za denar, igre za zabavo, gambling, gaming, diplomacija, ekonomska diplomacija, diplomacija nacionalnih in mednarodnih nevladnih organizacij
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 1743; Prenosov: 36
Celotno besedilo (2,45 MB)

Opis: Magistrsko delo obravnava uporabo izgona diplomatov kot sredstva v zunanji politiki, ki je vedno bolj pogosto. V začetku dela je splošno predstavljen pojem zunanje politike, kakšen je pomen ciljev zunanje politike, kdo jih določa in s tem tudi določa tok zunanje politike. Sledi poglavje o sredstvih zunanje politike, kjer je opisano, kaj uvrščamo med sredstva zunanje politike, kako se izbere primerno sredstvo in kako so sredstva razdeljena na posamezne kategorije. Diplomacija je v delu predstavljena tako kot tipično sredstvo prepričevanja kot tudi kot del državnega aparata za izvajanje zunanje politike, v sklopu česar je v četrtem poglavju pozornost posvečena vzpostavitvi diplomatskih odnosov in predstavitvi postopka izbire veleposlanikov. Nato najprej sledi splošna pojasnitev pojma persona non grata in za tem pravna urejenost tega instituta, ki predstavlja temelj za njegovo uporabo v diplomatskem pravu. Pozornost je nato namenjena posledicam uporabe takšnega sredstva in pregledu pomembnejših primerov iz preteklosti, kar oriše sliko možnih vzrokov uporabe.Osrednji del predstavlja analiza primera Skripal iz Velike Britanije leta 2018, ki je bil najodmevnejši primer množičnega izgona ruskih diplomatov do leta 2022. Sledita analiza najaktualnejšega izgona ruskih diplomatov zaradi agresije nad Ukrajino in primerjava med obema primeroma – kakšne so podobnosti in razlike ter kako se oba primera razlikujeta od uporabe tega sredstva v preteklosti. V zaključku sledita predstavitev rezultatov raziskave in preveritev hipotez.
Ključne besede: sredstva zunanje politike, diplomacija, persona non grata, ruski diplomati, Dunajska konvencija o diplomatskih odnosih
Objavljeno v ReVIS: 27.01.2023; Ogledov: 2053; Prenosov: 61
Celotno besedilo (879,88 KB)

Opis: Magistrsko delo osvetljuje čas in kulturno zgodovinske odnose v obdobju, ko je Alma Maximiliana Karlin potovala po Evropi in okrog sveta. Obširno obravnava zgodovinski pregled obdobja, v katerem je potovala, ter čas in okoliščine, v katerih je živela, potovala in ustvarjala. Poleg Alminega življenjepisa in njene ljubezni do tujih jezikov, razlage jezikov, magistrska naloga obravnava tudi Almino srečanje z diplomacijo in podroben pregled držav, po katerih je potovala. Delo se dotakne njene vrnitve v Celje po zaključku poti okoli sveta, življenja v času druge svetovne vojne in po njej, obravnava pa tudi Almino nacionalno opredelitev oz. neopredelitev. Magistrsko delo se dotakne tudi življenja žensk v času njenega življenja in pa motivov potovanj konec 19. in začetek 20. stoletja. Pri raziskovanju so bile uporabljene metode družboslovnega raziskovanja, in sicer opis, primerjava, zbiranje, analiza, sinteza in komentar. Za odgovore na raziskovalna vprašanja so bile uporabljene metode družboslovnega raziskovanja z zgodovinsko deskriptivno metodo. Eden od ciljev magistrskega dela je bilo predstaviti mednarodne okoliščine v času Karlininega potovanja. Raziskovanje je podalo odgovor, da je bil to nemiren čas velikih sprememb, vojne in najobsežnejše recesije 20. stoletja. Ljudje so iskali možnosti za preživetje in so se selili v velemesta in industrijska središča. Raziskava je podala tudi odgovor na sociološko in kulturno percepcijo takratnega časa, in sicer da je bila družba v času njenega potovanja patriarhalna in ženske niso imele enakih pravic, kar kaže na še eno izjemnost naše Alme, da se je čeprav ženskega spola podala na pot. Njena miselnost poda odgovor na tretje raziskovalno vprašanje, in sicer glede narodnostne opredelitve: pri čemer se narodnostno opredeli in ne počuti kot pripadnica nobenemu narodu. Ker se ne počuti nikjer zaželeno, saj tudi vresnici ni bila, se razglasi »le za državljanko sveta«, se pravi brez narodnosti.
Ključne besede: Alma Maximiliana Karlin, diplomacija, Celje Alme Karlin, poliglotizem, potopis
Objavljeno v ReVIS: 22.11.2022; Ogledov: 1568; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,20 MB)

Opis: Pojem diplomacija ima dva pomena, saj je po eni strani umetnost in veščina vodenja pogajanj med predstavniki različnih skupin ali držav, po drugi strani pa neformalni oziroma sociološki pojem označuje diplomacijo kot uporabo taktike za dosego strateške prednosti. Največkrat se pojem nanaša na mednarodno diplomacijo, na področju katere delujejo diplomati, ki pa so višji uslužbenci, ki zastopajo koristi svoje države v mednarodnih odnosih. Dejavnost Slovencev v diplomaciji obsega dolgo zgodovinsko obdobje, saj o tem lahko govorimo že precej pred časom vzpostavitve samostojne države. Ključna naloga slovenske države in njene diplomacije je bila, da doseže mednarodno priznanje in neodvisnost, sočasno pa je potekal tudi proces vzpostavitve nove diplomacije. V preteklem letu, ki je tudi diplomaciji predstavljalo izziv, se je na zunanjem ministrstvu, prvič v samostojni Sloveniji, vzpostavila diplomatska akademija. Za Slovenijo novoustanovljena akademija predstavlja velik uspeh, saj se je to končno zgodilo v letu 2020 − letu koronavirusa, po dveh neuspelih poizkusih v letih 1996 in 2003. Dejstvo, da je bila akademija vzpostavljena prav v času, v katerem stisk rok in pogled v oči ne prideta v poštev, nam pove, da je bil sam zagon akademije ter primerno usposabljanje in izobraževanje še toliko večji izziv.
Ključne besede: diplomacija, diplomatska akademija, diplomati, usposabljanje, koronavirus
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2022; Ogledov: 1627; Prenosov: 58
Celotno besedilo (554,88 KB)

Opis: Širjenje povzročiteljev različnih bolezni in bolezni samih ne pozna niti ne upošteva državnih meja in drugih omejitev. V nalogi nas je zanimalo, kako Evropska unija skrbi za globalno zdravje ter ali pri tem sodeluje tudi Slovenija. Pojasnili smo delovanje globalne zdravstvene diplomacije ter opredelili njen pomen v prihodnosti. Izbruh pandemije COVID-19 razkriva pomanjkljivosti delovanja diplomacije na področju zdravstva, opozarja na nujnost globalne zdravstvene diplomacije. Iz tega pa izhaja tudi potreba po sistematični obravnavi in opredelitvi celotne problematike institucionalizacije diplomatskega delovanja na področju varstva zdravja oziroma delovanja zdravstvene diplomacije. Pojasnili smo osnovne pojme globalne zdravstvene diplomacije, predstavili politični in finančni okvir njenega delovanja ter predstavili primer konkretnega vplivanja na globalno zdravstveno politiko s strani držav in nevladne organizacije. Problem smo preučevali z metodami teoretičnega raziskovanja, ki je temeljilo na preučevanju, kritični analizi relevantne strokovne literature in dokumentov. Ugotovili smo, da v Evropski uniji ne obstaja organizirana diplomatska služba na področju zdravja, in da so se finančna sredstva za globalno zdravstveno politiko začela pred letom 2019 postopoma zmanjševati. Slovenija se danes prvič nahaja na mednarodnem prizorišču z močno podlago razvitega zdravstvenega sistema, ki lahko služi kot primer dobre prakse in predstavlja idealen začetek izgradnje lastne zdravstvene diplomacije.
Ključne besede: globalna zdravstvena diplomacija, Slovenija, svetovno zdravje, pravica do zdravja
Objavljeno v ReVIS: 09.02.2022; Ogledov: 1587; Prenosov: 77
Celotno besedilo (15,93 MB)