21. Mednarodni in diplomatski odnosi med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo na vojaškem in kulturnem področjuAleksander Kocič, 2018 Opis: Magistrska naloga obravnava mednarodne in diplomatske odnose med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo. Slovenijo nakaže kot fenomen pri uveljavljanju mednarodnih odnosov proti velikim silam, kot je to pri naši raziskavi Ruska federacija. Magistrska naloga obsega zgodovino mednarodnih odnosov in diplomacije skozi ključne mejnike ter njune značilnosti. Prav tako bomo opisali ključne mejnike v zgodovini nastanka obeh držav. Opisani bodo mednarodni diplomatski odnosi med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo skozi zgodovino, odnosi med državama po letu 1991, po razpadu Sovjetske zveze in nastanka Ruske federacije in na drugi strani razpada Jugoslavije in nastanka Slovenije. Opisali bomo skupne imenovalce nastanka in ohranitev dobrih bilateralnih odnosov med državama, kakor nastalih razlik in pogledov na mednarodna obzorja ter izzivov sodobnih mednarodnih odnosov, s katerimi se državi srečujeta. Posebej smo raziskali mednarodno sodelovanje med Republiko Slovenijo in Rusko federacijo po osamosvojitvi Slovenije od Jugoslavije in raziskali odnose od osamosvojitve do danes. Pri tem smo izpostavili najbolj pomembne bilateralne sporazume in sodelovanja znotraj mednarodnih organizacij. V nadaljevanju smo obravnavali sodelovanje med ministrstvoma za obrambo Republike Slovenije in Ruske federacije, nadalje pa je obravnavano še vojaško sodelovanje med slovensko in rusko vojsko. Povzeli smo ključne bilateralne sporazume, sodelovanja, tako na vojaškem in v nadaljevanju tudi na kulturnem področju.Kot študijo primera smo vzeli Rusko kapelico, ki kakor nit združuje in ohranja prijateljske in dobre odnose z Rusko federacijo, kar je evidentno pri vsakoletnih obeležitvah v spomin tragično preminulim ruskim vojakom iz časa I. svetovne vojne. Ob Ruski kapelici se vsako leto srečuje ves diplomatski politični vrh, visoka cerkvena diplomacija, gospodarska diplomacija, kulturna diplomacija, ipd., prav tako potekajo tudi vojaška srečanja častne garde, sodeluje tudi Urad predsednika in tudi zanimanje ljudi za simbolni in dejanski pomen je iz leta v leto večje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodni odnosi, diplomacija, Republika Slovenija, Ruska federacija, slovensko ruski odnosi, vojaško sodelovanje, kulturno sodelovanje, Ruska kapelica
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 2733; Prenosov: 200
 Celotno besedilo (1,88 MB) |
22. Diplomat, obveščevalec ali vohunAljoša Komljenović, 2018 Opis: Običajnemu bralcu svet diplomacije, obveščevalnih služb in vohunjenja predstavlja polje tajnosti, kjer so skrivnosti skrbno varovane. Diplomacijo nestrokovna javnost dojema in razume kot dejavnost brez konkretnih učinkov, kot ceremonial, prestiž, ki deluje v "belih rokavicah".Obveščevalna dejavnost se povezuje z akcijo, polno napetosti in spletk, za kar je najbolj zaslužna filmska industrija. Vohunjenje se dojema kot aktivnost, ki odkriva varovane tajne in ima negativno konotacijo. Tako diplomacija kot obveščevalne službe so primarno namenjene delovanju v tujini in v povezavi s tujino, torej v mednarodni skupnosti. Popolnoma jasno je, da država kot suverena entiteta v sodobnem svetu nima možnosti preživetja, če se ne povezuje in ne sodeluje z ostalimi državami. Povezovanje in sodelovanje je bistveno odvisno od interesa posamezne države v mednarodni skupnosti, ki je v večini primerov ekonomski interes. Zgodovinsko gledano so se države razvijale in širile v imperije na podlagi osvajanj in podrejanj osvojenih ozemelj in ljudstev. Razvoj in širitev sta bila pogojena z uporabo sile in moči. Navedeno nas napeljuje na trditev, da kdor je močnejši in uporablja silo, je uspešnejši in vplivnejši. Uporabi sile smo priča tudi v današnjih časih in zdi se, da so posledice lahko katastrofalne. Prav diplomacija in obveščevalna dejavnost bistveno pripomoreta k reševanju in urejanju kompleksnih in zahtevnih mednarodnih odnosov oz. interesov ter izogibanju uporabi sile. V nalogi smo podrobno proučili obe dejavnosti;predvsem nas je zanimala potreba vohunjenja in prisotnost le-tega v diplomaciji in obveščevalnih službah. Informacije in s tem povezano znanje je ključnega pomena za uspešno delovanje vsakega posameznika in družbe kot celote. Za urejanje mednarodnih razmer in odnosov z drugimi državami, le-te potrebujejo podatke in informacije, ki rezultirajo v znanju, da lahko uspešno urejajo in uveljavljajo svoje interese v mednarodni skupnosti. Tudi državo kot skupnost posameznikov lahko obravnavamo na način, da potrebuje intimen prostor, ki ni na voljo drugim državam in ta prostor lahko poimenujemo, kot polje tajnosti. Logična posledica je radovednost ostalih po tem polju tajnosti, kar pa lahko rezultira v izvajanju aktivnosti, ki niso dovoljene.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomat, diplomacija, obveščevalne službe, vohun, vohunjenje
Objavljeno: 24.07.2018; Ogledov: 2630; Prenosov: 215
Celotno besedilo (1,42 MB) |
23. |
24. Slovenski diplomati v 19. in na začetku 20. stoletjaJanko Žnidarič, 2016 Opis: Magistrsko delo se ukvarja z diplomatskimi aktivnostmi Slovencev v obdobju klasične diplomacije, torej ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. To je bil čas, ko še nismo imeli lastne države, imeli pa smo nekaj zelo sposobnih posameznikov, ki so bili vsestransko usposobljeni za diplomatsko delo, čeprav niso bili profesionalni diplomati. Aktivnosti Slovencev v tujih diplomacijah so bile neločljivo prepletene s tedanjimi notranje in zunanjepolitičnimi razmerami, zato smo na kratko osvetlili tudi položaj Slovencev v državnih tvorbah, ki so jim pripadali. Opozorili smo tudi na omejene možnosti slovenskih diplomatov v jugoslovanski politiki, ki je bila predvsem v rokah srbskih političnih veljakov. Osredotočili pa smo se predvsem na življenje in diplomatsko delovanje treh sijajnih diplomatov slovenskega rodu, dr. Ivana Hribarja, dr. Leonida Pitamica in dr. Izidorja Cankarja, ki so imeli zelo napredne in daljnovidne politične cilje, a le majhne možnosti za njihovo uresničitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: klasična diplomacija, slovenski diplomati, Avstro-Ogrska monarhija, Kraljevina SHS, Kraljevina Jugoslavija
Objavljeno: 02.08.2018; Ogledov: 2506; Prenosov: 190
 Celotno besedilo (234,93 KB) |
25. Nujnost privilegijev in imunitet diplomatskih predstavništev in predstavnikovLina Janjić, 2016 Opis: Namen diplomske naloge je ugotoviti nujnost in potrebnost diplomatskih privilegijev in imunitet ter poskušati odgovoriti na vprašanje, ali bi slednje lahko skrčili, omejili ali celo ukinili. V prvem delu diplomske naloge najprej spoznamo pojem diplomacije in njen razvoj. Ugotovimo, da so se diplomatski privilegiji in imunitete pojavili že zelo zgodaj s pojavom prvih civilizacij, se razvijali skozi zgodovino in končno si ogledamo še sodobno kodifikacijo s poudarkom na Dunajski konvenciji o diplomatskih odnosih. Na primerih spoznavamo zlorabo in nespoštovanje diplomatskih privilegijev in imunitet in se sprašujemo, kako zlorabe omejiti. Na podlagi teoretičnih del in praktičnih primerov sklenem, da je kljub občasnim zlorabam institut diplomatskih privilegijev in imunitet nepogrešljiv za nemoteno in objektivno delo diplomatov. Menim, da bi s poseganjem vanje hudo prizadeli delovanje diplomacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomacija, diplomatski privilegij, diplomatska imuniteta, zloraba imunitete, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 04.02.2019; Ogledov: 1844; Prenosov: 129
Celotno besedilo (1,04 MB) |
26. |
27. |
28. |
29. |
30. |
