Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 116
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Prisotnost stresa pri fizioterapevtih v različnih delovnih okoljih
Rok Kladnik, 2016

Opis: Teoretična izhodišča: Stres je naraven odziv telesa na dogodke in spremembe, na katere se moramo navaditi oz. prilagoditi. Dejavniki stresa so prisotni povsod, tudi na delovnem mestu in vplivajo na vsakega posameznika drugače. Na nekaterih delovnih mestih, mednje spadajo tudi poklici v zdravstvu, pa so zaposleni lahko še posebej izpostavljeni stresu. Metoda: V raziskavi smo ugotavljali prisotnost stresa pri fizioterapevtih v različnih delovnih okoljih. Kot raziskovalni instrument smo uporabili anketni vprašalnik. V raziskavo smo zajeli večino fizioterapevtov celjske regije zaposlenih v bolnišnici, zdravstvenem domu, zdravilišču in fizioterapevte zaposlene v lastnem podjetju. Rezultati: Ugotovili smo, da je 83 % anketirancev na delovnem mestu izpostavljenih stresu. Pri 45 % vprašanih dela v slabih delovnih pogojih in 60 % anketirancev nima ustrezne svetlobe. Ugotovili smo tudi, da 19 % fizioterapevtov dela v neustrezno prezračevanem prostoru. 37 % anketiranih je mnenja, da stres na delovnem mestu slabo vpliva na družino in partnerske odnose. Približno 50 % fizioterapevtov premaguje stres z redno telesno aktivnostjo. Razprava: Z našim raziskovalnim delom smo potrdili, da je stres prisoten tudi na delovnem mestu fizioterapevtov zaposlenih v javnem zdravstvu in v zdraviliščih. Presenetljivo fizioterapevti zasebniki menijo, da na delovnem mestu niso izpostavljeni stresu. Skrb za preprečevanje stresa pa je odgovornost vsakega posameznika zase, kakor tudi ustanove, kjer je zaposlen.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: delovno okolje, stres, fizioterapevti, diplomske naloge
Objavljeno: 25.04.2017; Ogledov: 1997; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

2.
Pomen človekovih pravic in izvrševanje sodb ESČP
Vesna Brdnik, 2016

Opis: Človekove pravice današnjega časa so izjemnega pomena, saj so temelj civilne in demokratične družbe. Skozi zgodovino so se uveljavile v številnih listinah, dokumentih in ne nazadnje tudi v ustavah. Vzori ustav ZDA, francoske ustave (Deklaracija o pravicah človeka in državljana) so bili vodilo za pisanje ustav v evropskem prostoru. Zaščita ljudi s človekovimi pravicami pred oblastjo in pred arbitrarnimi posegi v življenje ljudi daje ljudem pravno varstvo, ki ga zagotavljajo redna in ustavna sodišča. Po grozotah druge svetovne vojne je bila Evropa na vrhuncu spoznanja, da morajo biti človekove pravice vključene v najvišje pravne akte držav in tako je nastala skupna mednarodna organizacija, z željo in ciljem po preprečitvi takšnih dejanj v prihodnje. Tako kot smo bili ljudje skozi zgodovino priča mnogim kršitvam človekovih pravic, smo tudi danes. Obstoj institucije, kot je Svet Evrope, je izjemnega pomena, saj v okviru nadzora Odbora ministrov Sveta Evrope skrbi za dosledno in učinkovito spoštovanje človekovih pravic v državah podpisnicah ter za ohranjanje načela pravne države, demokracije, pluralizma in enakosti pravic za vse ter vsakršno prepoved diskriminacije. Odbor skrbi za učinkovito izvrševanje in implementacijo sodb Evropskega sodišča za človekove pravice ter od držav terja politično voljo, moralno etiko, da storijo vse potrebno, da je za človekove pravice in izvršitev sodb poskrbljeno. Države imajo torej pozitivno pravno obveznost, da uresničujejo sodbe ESČP in preprečujejo podobne kršitve, izhajajoč iz odločb ESČP v prihodnje ter da se domača sodišča posamezne države članice sklicujejo na sodno prakso ESČP. Vendar ni vedno tako in je od držav potrebno terjati večjo politično voljo, da izvrši posamezno sodbo. To je še posebej pomembno pri težjih primerih, kadar za pritožnike vsakršen predlog trajanja postopka in nedoslednost pušča v njihovem življenju trajne in škodljive posledice. Zagotovitev pravičnega zadoščenja je za pritožnika ključnega pomena, zato si morajo države prizadevati, da bo v prihodnje nerešenih zadev čim manj in da bo storjeno vse, da bodo človekove pravice resnično uresničene v posamičnem pravnem redu držav članic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: sodna praksa, človekove pravice, Evropsko sodišče za človekove pravice, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 1938; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

3.
Analiza postopka pridobitve gradbenega dovoljenja
Barbara Kljun, 2016

Opis: Področje urejanja prostora in graditve objektov urejajo štirje krovni zakoni iz leta 2003, ki so bili že večkrat spremenjeni in dopolnjeni tako, da so postali nepregledni in med seboj neusklajeni, poleg tega to področje ureja kopica sektorskih zakonov in podzakonskih predpisov s področja ohranjanja narave, varstva okolja, upravljanja z vodami, kmetijskih zemljišč in gozdov, varstva kulturne dediščine. Postopek izdaje gradbenega dovoljenja je zagotovo eden izmed najzahtevnejših upravnih postopkov, v katerem se prepletata javni interes in zasebni interes posameznika. Upravni organ je v postopku dolžan varovati javni interes, hkrati pa mora paziti na to, da pravice posameznika ne omejujejo pravice drugih. Investitor mora v postopku izdaje gradbenega dovoljenja premagati številne administrativne ovire, medtem ko uradniki v upravnih enotah pogosto opozarjajo na slabo pripravljene prostorske akte, pomanjkljivo in neusklajeno projektno dokumentacijo, na veliko število med seboj neusklajenih področnih predpisov, vse to pa negativno vpliva na pravno varnost investitorjev. Zaradi povečanja zagotovitve pravne varnosti in posledično zaupanja v državni aparat bi bilo potrebno poenotiti zakonodajo na tem področju. Pomemben dejavnik v postopku pridobivanja gradbenega dovoljenja predstavljajo tudi odnosi med udeleženci postopka. Uradniki se pogosto srečujejo z jeznimi ali prizadetimi sosedi in velik dosežek je, če uradniku uspe, da se stranke med seboj pobotajo oziroma sklenejo določen kompromis.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: urejanje prostora, poseg v prostor, gradnja objektov, gradbeno dovoljenje, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1261; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (662,08 KB)

4.
Človekove pravice duševno bolnih oseb
Rebeka Kocbek, 2016

Opis: Človekove pravice duševno bolnih oseb so opredeljene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Ustavi Republike Slovenije, Zakonu o duševnem zdravju ter v različnih mednarodnih pogodbah in konvencijah. Zakon o duševnem zdravju je v Republiki Sloveniji kot takšen v veljavi od leta 2008. Glede sprejetja zakona je bilo veliko polemik in nesoglasij ter tudi kritik, predvsem na račun pomanjkljivosti v zakonu, na kar je opozarjal Žmitek. Pojem duševno bolne osebe nam je še nekako znan, ko se srečamo s pojmoma duševno bolne osebe in duševne motnje v razvoju, pa se večina ljudi znajde v dilemi. Velikokrat se zgodi, da se pojma zamenjuje, zato je pomembno, da ju ločimo. Pri duševno bolnih osebah je pomembno poudariti človekove pravice in njihovo spoštovanje, saj lahko pride do zlorabe pravic. Te osebe se v družbi težko znajdejo in potrebujejo pomoč. Pomoč je potrebna predvsem pri hospitalizaciji, da ne pride do kršitve oziroma zlorabe človekovih pravic. Dokumenti, kot so Zelena knjiga, Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje in Akcijski načrt za področje duševnega zdravja v Evropi, so dokumenti, ki pripomorejo k izboljšanju stanja duševno bolnih oseb v družbi in v državah članicah Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: duševno bolne osebe, duševne motnje, duševno prizadeti, človekove pravice, hospitalizacija, stresne motnje, javno duševno zdravje, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1303; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
Primerjava ureditve zakonodajnega referenduma po Ustavi RS 1991 in po ustavnem zakonu 2013
Sandra Murgić, 2016

Opis: Leta 2013 sprejeti ustavni zakon je povsem na novo uredil institut zakonodajnega referenduma v slovenski pravni ureditvi. Pred temi na novo uvedenimi omejitvami in prepovedmi je bilo po Ustavi Republike Slovenije iz leta 1991 dovoljeno zakonodajni referendum razpisati na zahtevo najmanj tretjine poslancev, državnega sveta ali najmanj štirideset tisoč volivcev. Takratna Ustava ni določila nikakršnih omejitev glede vprašanj ali vrst zakonov, o katerih je mogoče odločati na zakonodajnem referendumu, predlog pa je bil na referendumu sprejet, če je zanj glasovala večina volivcev, ki so glasovali. Po novi ustavni ureditvi lahko zakonodajni referendum zahteva le najmanj štirideset tisoč volivcev, referenduma ni dopustno razpisati za nekatere vrste zakonov, legitimnost referendumske odločitve pa krepi kvorum zavrnitve. Prav tako je bil namesto potrditvenega uveden zavrnitveni model zakonodajnega referenduma. Pravna ureditev zakonodajnega referenduma pa se je tudi v vmesnem času večkrat spremenila, saj je Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi skozi leta doživel kar nekaj novel. Največjo spremembo je prinesla razveljavitev predhodnega zakonodajnega referenduma in natančnejša opredelitev naknadnega referenduma.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonodajni referendum, ustavni zakon, neposredna demokracija, referendumska iniciativa, ustava, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 980; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (721,47 KB)

6.
Plačilni sistem v javnem sektorju
Mateja Drobič, 2015

Opis: Plačilni sistem v javnem sektorju je doživel že kar nekaj sprememb. Glede na gospodarsko stanje v državi je potrebno večkratno reguliranje s strani države, da so javne finance vzdržne. S tem pa se nenehno posega v plače javnih uslužbencev in v njihove dodatke. Plače pomembno vplivajo na zadovoljstvo zaposlenih in dodatki jih spodbujajo k bolj uspešnemu delu in večjemu trudu. Delitev zaposlenih na uradnike in strokovno-tehnične delavce je z novim plačnim sistemom ter s spremembo Zakona o javnih uslužbencih prinesla tudi razlike med zaposlenimi. Javne finance vplivajo na vse prebivalce Republike Slovenije. Z uravnoteženim ravnanjem z javnimi financami lahko uravnavamo ves pretok blaga in storitev, da so prebivalci zadovoljni in da ne občutijo pomanjkanja. Ko je dolg pri javnih financah prevelik, se vlada poslužuje ukrepov, ki niso prijazni do prebivalcev, in ki zmanjšujejo blaginjo prebivalcev. Zato je potrebno, da so javne finance vzdržne, da imamo ustrezen plačni sistem v javnem sektorju, preko katerega lahko uravnavamo dohodke in odhodke države. Pri tem pa skušamo biti pravični, tako da so posegi v plače enakomerni in ne prepogosti. Pri tem ne smemo pozabiti, da zaposleni potrebujejo pri svojem delu tudi nagrajevanje in izobraževanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javni sektor, javna uprava, javni uslužbenci, plačni sistem, javne finance, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 1585; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
Državljanstvo EU
Barbara Prešeren, 2015

Opis: Začetki državljanstva segajo že v antično Grčijo, ko so smeli odrasli moški delovati v političnih zadevah. Iz državljanstva izhajajoče pravice so se skozi zgodovino vedno bolj urejale, dopolnjevale in širile. Maastrichtska pogodba je prva institucionalizirala državljanstvo Evropske unije (v nadaljevanju EU). Namen državljanstva EU je oblikovanje enotnega trga, ki omogoča prost pretok blaga, storitev, ljudi in kapitala. Državljanstvo EU je razširjeno nacionalno državljanstvo in predstavlja zbir nekih pravic in dolžnosti, ki so določene v pravnem redu EU, spoštovati jih morajo tako države članice kot njeni državljani. Sodišče EU kot sodni organ skrbi, da je pravo razumljeno, spoštovano ter v vseh državah članicah enotno uporabljeno. Določene pravice in dolžnosti, ki izhajajo iz instituta državljanstva EU, so še dokaj neznane oziroma napačno interpretirane, zato so tudi nemalokrat kršene. V primerih kršenja prava EU iz naslova državljanstva EU se zadeve rešujejo na nacionalnih sodiščih, kajti nihče ne sme posegati v suverenost držav članic. V primeru, da je nacionalno sodišče v dilemi glede razlage prava EU, se s predhodnim vprašanjem po pomoč obrne na Sodišče EU. Prebivalci se zaradi nezadostnega poznavanja državljanstva EU ne čutijo dovolj pripadne EU. Mladi so tisti, ki se čutijo bolj pripadne, ker so bolj vedoželjni, odprti, dovzetni za novosti. Če pa bomo želeli graditi prihodnost Evrope, se bomo morali vsi čutiti pripadne, saj bomo le s skupnimi močmi lahko premagovali ovire.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: državljanstvo, delavec, predpisi, sodna praksa, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 1394; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (820,15 KB)

8.
Širitev podjetja Nano inženiring d. o. o. na hrvaški trg
Urban Zadel, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nanotehnologija, rast podjetja, diverzifikacija, raziskava trga, marketing, diplomske naloge
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 938; Prenosov: 47
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

9.
Poslovni načrt odprtja podjetja Viva est
Tina Šmit, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poslovno načrtovanje, podjetniška ideja, raziskava trga, trženjske strategije, stroški, diplomske naloge
Objavljeno: 19.10.2017; Ogledov: 850; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (2,54 MB)

10.
Pravni položaj istospolno usmerjenih oseb v Sloveniji
Miha Istenič, 2016

Opis: Področje odprave sistemske in strukturne diskriminacije LGBT-oseb, istospolnih parov in družin se v Sloveniji ureja že 26 let. Veljavna zakonodaja pravno ureja tri oblike življenjske skupnosti, in sicer zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost in registrirano istospolno partnersko skupnost. Pravice istospolno usmerjenih oseb se navezujejo predvsem na osebni status, ki ima vpliv oziroma posledice tudi na druga pravna področja. Slovenska zakonodaja izključuje iz pravnega varstva dlje časa trajajočo življenjsko skupnost istospolno usmerjenih oseb, ki ni registrirana po ZRIPS. Veljavna zakonodaja daje istospolno usmerjenim osebam numersu clausus pravic, ki so taksativno naštete. Novela ZZZDR-D je istospolno pare v vsem izenačila z raznospolnimi pari. Zaradi odločitve Ustavnega sodišča, da se o noveli lahko odloča na referendumu, je bila le-ta na njem zavrnjena. Letos spomladi je bil sprejet ZPZ, ki bolj celovito ureja položaj istospolno usmerjenih oseb v Sloveniji. ZPZ se približuje izenačitvi istospolno usmerjenih oseb s pravicami, kot jih imajo heterospolno usmerjene osebe. Ker pa je treba določene pravice, ki bistveno posegajo v življenje LGBT-oseb, nujno izenačiti, je ZPZ tisti še sprejemljivi minimum.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, istospolno usmerjene osebe, sistemska diskriminacija, enakopravnost, partnerska zveza, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 08.11.2017; Ogledov: 1062; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (485,49 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh