Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


101 - 110 / 373
Na začetekNa prejšnjo stran78910111213141516Na naslednjo stranNa konec
101.
Vprašanje nasledstva SFRJ
Valentina Šegula, 2016

Opis: Razpad nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije (v nadaljevanju SFRJ) je bil buren proces, ki je odprl številna nasledstvena vprašanja. Arbitražna komisija mednarodne konference o bivši Jugoslaviji je v svojih 15 mnenjih razjasnila številna nasledstvena vprašanja in opredelila pojem državne lastnine SFRJ. Dunajski konvenciji iz leta 1978 in 1983 sta poleg arbitražne komisije predstavljali podlago za nadaljnja nasledstvena pogajanja držav naslednic. Države naslednice so po skoraj desetih letih pogajanj podpisale sporazum o vprašanjih nasledstva. Poglavitni razlog za podaljšana pogajanja je bilo vztrajanje Zvezne republike Jugoslavije (v nadaljevanju ZRJ) na stališču, da je edina nosilka kontinuitete po nekdanji SFRJ. Po demokratičnih spremembah v vodstvu ZRJ in padcu Miloševićevega režima je bilo možno zaključiti postopek nasledstvenih pogajanj. Sporazum je edina multilateralna pogodba, ki so jo države naslednice podpisale kot enakovredni subjekti mednarodnega prava. Sestavlja ga sedem prilog, ki obravnavajo premično in nepremično premoženje, diplomatska in konzularna predstavništva, državne arhive, pokojnine, druge pravice, pravne koristi in finančne obveznosti, zasebno premoženje in pridobljene pravice ter finančna sredstva in obveznosti. Eno najpomembnejših nerešenih vprašanj je vprašanje starih deviznih vlog varčevalcev. Po številnih zamujenih priložnostih za razrešitev tega vprašanje je bilo vprašanje časa, kdaj se bodo varčevalci obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP). ESČP je v pilotni sodbi na primeru Ališić odločilo v prid varčevalcem. Odločilo je, da sta Slovenija in Srbija odgovorni za kršitev Protokola št. 1. Slovenija je pokazala pripravljenost spoštovati sodbo in slovenski državni zbor je sprejel Zakon o poplačilu neizplačanih starih deviznih vlog. Kljub temu da pomeni sporazum o vprašanjih nasledstva ogromen dosežek, ostajajo številna nasledstvena vprašanja neurejena. Slovenija se bo tako soočala s pravično razdelitvijo jamstva za stare devizne vloge varčevalcev, z dokončanjem delitve diplomatskih in konzularnih predstavništev,kulturne dediščine, arhivov ter njihovo digitalizacijo ter z delitvijo finančnih sredstev v bankah z mešanim kapitalom.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nasledstvo držav, sukcesija držav, mednarodno pravo, mednarodna arbitraža, hranilne vloge, SFRJ, Jugoslavija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2006; Prenosov: 173
.pdf Celotno besedilo (372,34 KB)

102.
Varstvo indigenous peoples znotraj mednarodnopravnega varstva manjšin
Sara Vuga, 2017

Opis: Manjšine so tiste skupine prebivalstva, ki v določeni državi predstavljajo neprivilegirano skupino, ki je številčno inferiorna, ima svoje etnične, jezikovne, kulturne ali verske posebnosti, zaradi katerih se njeni pripadniki čutijo povezane in želijo te svoje posebnosti ohranjati in razvijati. Iz teh lastnosti izhaja posebna potreba po njihovi posebni zaščiti. Dolga leta so se problemi manjšin reševali na bilateralni ravni, problemi prvobitnih ljudstev pa na temelju pogodb med posameznimi ljudstvi in vladami držav, na ozemlju katerih so se ljudstva nahajala. Manjšinsko problematiko so pogosto urejale predvsem mirovne pogodbe. Sistem po 1. svetovni vojni, ko so se v Evropi na novo zarisale državne meje, je ustvaril približno 30 milijonov pripadnikov manjšin, ki so se iz takšnih ali drugačnih razlogov znašle izven ozemlja matične države. Tedaj so bile k manjšinskemu varstvu zavezane zgolj šibkejše države oziroma poraženke 1. svetovne vojne. Sistem Društva narodov se je z izbruhom druge svetovne vojne izkazal za neučinkovitega, eden izmed mnogih razlogov za to pa je bila tudi pomanjkljivost urejanja manjšinske problematike na širšem, mednarodni ravni. Druga svetovna vojna je pokazala, da države ne poskrbijo vedno najbolje za svoje državljane, še posebej za tiste, ki pripadajo določeni etnični, narodni, verski ali jezikovni manjšini. Organizacija združenih narodov se je prav tako problema lotila zadržano. Generalna skupščina je leta 1948 sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki je vsem ljudem priznavala dostojanstvo, varstvo pred diskriminacijo in pravico do enakega uživanja človekovih pravic. Kljub vsemu pa se v samem besedilu ne omenja manjšin. Leta 1966 so bile s sprejetjem Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah prvič v mednarodnopravnem dokumentu omenjene manjšine. Od takrat naprej je razvoj varstva manjšin močno napredoval in na mednarodni ravni je bilo sprejetih več dokumentov, ki manjšinam zagotavljajo posebne manjšinske pravice, s katerimi je možno doseči ne le formalne, ampak tudi dejanske enakopravnosti z večinskim delom prebivalstva. Čeprav imajo prvobitna ljudstva določene karakteristike, po katerih jih lahko opredelimo kot manjšine, pa gre za posebne skupnosti, ki si zaslužijo posebno varstvo. Gre za ljudstva, ki so na določenem območju obstajala pred prihodom ostalega prebivalstva. Ljudstva so bila v obdobju priseljevanja ostalega prebivalstva močno prizadeta, če ne fizično, pa je bil zagotovo prizadet obstoj in razvoj njihove kulture, jezika in ostalih elementov identitete. Tudi v današnjem času se prvobitna ljudstva borijo za svoje mesto znotraj "civiliziranega" sveta. Dejstvo, da pripadajo najrevnejšemu delu sveta, jih sili, da opuščajo svoje posebnosti, zaradi katerih so v slabšem položaju, in prevzemajo večinske. Ljudstva živijo razpršeno po vsem svetu, skupno pa jim je to, da se srečujejo z asimilacijskimi težnjami držav, na ozemljih katerih živijo, ter se borijo za svoj obstoj in razvoj njihovih specifičnih kultur. Diplomska naloga opisuje, kako so se predstavniki prvobitnih ljudstev borili za ureditev njihove problematike na mednarodni ravni. Opisuje pravice, ki morajo biti ljudstvom zagotovljene, da jim je omogočen ne le fizični, ampak tudi kulturni obstoj in razvoj.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prvobitna ljudstva, manjšine, človekove pravice, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 1815; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

103.
Zadeva Katanga in Chui pred mednarodnim kazenskim sodiščem
Tina Zorko, 2017

Opis: Mednarodno kazensko sodišče je bilo ustanovljeno 17. julija 1998, pravna podlaga za njegovo ustanovitev je Rimski statut. Pristojno je za najhujša vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid, ki prizadenejo mednarodno skupnost. Germain Katanga, nekdanji poveljnik nacionalnih integracijskih sil in uporniških sil FRPI (fran. Force de Résistance Patriotique en Ituri), je bil spoznan za krivega v postopku pred Mednarodnim kazenskim sodiščem glede hudodelstev, ki so se zgodila februarja 2003 v vasi Bogoro v provinci Ituri v Demokratični republiki Kongo, za vojna hudodelstva umora ter za hudodelstva zoper človeštvo, naklepnega napada na civilno prebivalstvo, uničenje sovražnikovega premoženja in plenjenja. Obsojen je bil na 12 let zapora. Mathieuju Ngudjolo Chui, nekdanji vodja domoljubnih uporniških sil FNI (fran. Front des Nationalistes et Intégrationnistes), je poznan tudi kot prva oseba, ki je bila oproščena pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, mednarodno kazensko sodišče, oboroženi spopadi, Demokratična republika Kongo, Germain Katanga, Mathieuju Ngudjolo Chui, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2037; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (335,76 KB)

104.
Problem samoodločbe Katalonije
Maja Žejn, 2017

Opis: Načelo mednarodnega prava o pravici do samoodločbe se je skozi zgodovino spreminjalo, vendar se njegov razvoj niti v današnjem času ni zaustavil in še vedno poteka. Nekateri avtorji pravico do samoodločbe opredeljujejo kot pravico, ki je obstajala v času kolonialnih narodov, spet drugi kot pravico, ki obstaja tudi izven procesa dekolonizacije. V pričujočem diplomskem delu se poleg splošne opredelitve pravice do samoodločbe posvetimo tudi pravici do samoodločbe na primeru Katalonije. Katalonija je ena izmed sedemnajstih avtonomnih skupnosti Španije, ki si želi osamosvojitve od Španije. Španija kot unitarna država ne priznava obstoja Kataloncev kot naroda in njihove pravice do samoodločbe. Državi sta zato v zadnjem času v velikem navzkrižju. Razplet katalonskega vprašanja pa ni zanimiv le z vidika konflikta med Španijo in Katalonijo, temveč tudi za Evropsko unijo in nenazadnje za celotno mednarodno skupnost. Z vidika Evropske unije je zanimivo predvsem vprašanje, kaj bo s Katalonijo, če postane samostojna država. Ali jo bo Evropska unija takoj priznala kot državo članico ali bo morala zaprositi za članstvo? Glede mednarodne skupnosti pa se lahko zgodi, da bo prav Katalonija postala precedenčni primer osamosvojitve, po katerem se bodo zgledovali tudi drugi narodi, ki si želijo samostojnosti. Dejstvo pa je, da različna mnenja, dojemanja in tolmačenja pravice do samoodločbe negativno vplivajo na svetovni mir in varnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: samoodločba narodov, osamosvojitev, Katalonija, Španija, narod, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2034; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

105.
106.
Begunci in prošnje za azil v Evropski uniji
Petra Tomić, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: begunci, migracije, prisilne migracije, prošnje za azil, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 22.08.2018; Ogledov: 1773; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (839,63 KB)

107.
Pravica do zdravega okolja
Aleksandra Samac, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pravo varstva okolja, ustavno pravo, človekove pravice, kazensko pravo, Evropska konvencija o človekovih pravicah, diplomske naloge
Objavljeno: 03.09.2018; Ogledov: 2323; Prenosov: 183
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

108.
Pasivna hiša
Danijela Radinović, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pasivne hiše, pasivna gradnja, nizkoenergijske hiše, energetska učinkovitost, kakovost bivanja, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 04.09.2018; Ogledov: 1807; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

109.
110.
Človekove pravice v luči boja proti terorizmu
Nina Podobnik, 2009

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, terorizem, Slovenija, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija, diplomske naloge
Objavljeno: 27.09.2018; Ogledov: 1442; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (584,18 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh