Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


61 - 70 / 117
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
61.
Neveljavnost zakonske zveze
Martina Hrovat Jericjo, 2016

Opis: Zakonska zveza je poleg zunajzakonske in istospolne partnerske zveze oblika življenjske skupnosti, ki je pravno urejena v Republiki Sloveniji. Sklenitev zakonske zveze je osebni akt in obenem pomemben pravni posel družinskega prava, zaradi česar je zelo pomembno, da je sklenjena pod točno določenimi pogoji. V diplomski nalogi bom na začetku opredelila pojem zakonske zveze, njeno sklenitev, pogoje in posledice njene sklenitve. Nato se bom osredotočila na pogoje in dejstva, ki lahko pomenijo in privedejo do neveljavnosti zakonske zveze. Neveljavnost zakonske zveze je osrednja tema diplomske naloge. Poudarek bo na razlogih neveljavnosti, njenih posledicah in pogojih. Čeprav je razveljavitev zakonskih zvez bistveno manj kot razvez, še vedno predstavljajo velik problem. Bistvo zakonske zveze je namreč, da naj bi temeljila na svobodni odločitvi, medsebojni čustveni navezanosti, obojestranskem spoštovanju, zaupanju, razumevanju in medsebojni pomoči. Seveda se lahko zgodi, da je določena zakonska zveza neveljavna, pomembno pa je dejstvo, ali je neveljavna zaradi zlovernosti enega zakonca ali obeh ali samo zaradi nesrečnega spleta okoliščin, ki se jih v trenutku sklenitve zakonske zveze ni zavedal nobeden od zakoncev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zakonska zveza, zakonski zadržki, absolutna neveljavnost, relativna neveljavnost, konvalidacija, legitimacija, razveljavitev, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 554; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (758,77 KB)

62.
Poslanstvo starih staršev pri vzgoji vnukov ter njihove pravice do vnukov
Andreja Gregorič, 2016

Opis: Diplomsko delo predstavlja pomen starih staršev v današnjih časih v mladih družinah in pravice, ki naj bi jih ti imeli do vnukov. Najprej je pojasnjeno, kaj pomeni družina, in sicer gre pri družini za osnovno enoto človeške družbe, za katero ne moremo zagotovo reči, kdaj se je začela, lahko pa sklepamo, da so se prve družine pojavile pri nomadskih skupinah. Nadalje spoznamo, da se vsaka družina loči po slogih, ki so edinstveni vsaki posamezni družini. Družine imajo tudi svoje naloge, ki jih delimo na čustvene, biološko-reprodukcijske, psihološko-ekonomske, sociološke-kulturne. Prikazane so tudi razlike med družino nekoč in danes. Ker je diplomsko delo bolj posvečeno starim staršem, sem se osredotočila nanje. Predstavljeni so kot družinski člani, saj so očetje in matere očeta ali matere vnuka. Čustvena navezanost med vnukom in starimi starši je velika in je odvisna od tega, kolikokrat se vidijo in slišijo. Vloge starih staršev so bile nekoč takšne, kot so zdaj, saj so tudi nekoč vzgajali in varovali vnuke. Sicer pa jim naša zakonodaja ni preveč naklonjena, saj jim ne dodeljuje nobene pravice do vnukov. A v kratkem se bo to spremenilo na bolje, saj je že predstavljen predlog zakona, ki daje starim staršem enako vrednost kot celotni družbi današnjega časa. Od nekdaj velja pravilo in bo obveljalo tudi v prihodnosti, da imajo stari starši posebno vlogo v življenjih vnukov, zato jih za to vrednoto ne velja prikrajšati.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: stari starši, starši, otroci, vnuki, vzgoja, varstvo, družina, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 625; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (817,40 KB)

63.
Odškodninska odgovornost
Špela Globokar, 2016

Opis: Odškodninska odgovornost je vrsta obligacijskega razmerja, v katerem je en subjekt razmerja (odgovorna oseba) dolžan povrniti povzročeno škodo drugemu subjektu (oškodovancu), ta pa je upravičen zahtevati takšno povrnitev. Da bi odškodninska odgovornost sploh nastala, morajo nastopiti določena pravna dejstva, na katera pravo veže obveznost povrniti nastalo škodo. Takšno obveznost imenujemo odškodninska obveznost. Odškodninsko odgovornost delimo na poslovno (pogodbeno) in neposlovno (nepogodbeno). Pogodbena odškodninska odgovornost je odgovornost za škodo, ki nastane, kadar stranka prekrši določeno pogodbeno obveznost, neposlovna odškodninska odgovornost pa se pojavi med strankama, ki v času nastanka škode nista v pravno-poslovnem razmerju. V nadaljevanju členimo neposlovno odškodninsko odgovornost na krivdno (subjektivno), torej odgovornost, ki nastane na podlagi krivde kot predpostavke za odgovornost, in objektivno odškodninsko odgovornost, kjer nastane odgovornost ne glede na krivdo. V diplomskem delu v uvodnem delu predstavljam osnovne značilnosti odškodninske odgovornosti, njeno delitev, v nadaljevanju pa podrobneje razdelam neposlovno odškodninsko odgovornost in kot primer za analizo s pomočjo sodne prakse uporabim odgovornost za škodo od nevarne stvari ali nevarne dejavnosti ter se ukvarjam z vprašanjem, ali sta pravna standarda nevarna stvar in nevarna dejavnost bolj predmet urejanja zakonodaje ali prakse sodišč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odškodninska odgovornost, neposlovna odškodninska odgovornost, oprostitev odgovornosti, nevarne stvari, nevarne dejavnosti, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 1127; Prenosov: 155
.pdf Celotno besedilo (711,21 KB)

64.
Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo
Ema Gaber, 2016

Opis: Zadnje desetletje 20. stoletja je bilo obdobje, ki ga je najbolj zaznamovala vojna na območju bivše Jugoslavije. V spopadih je prihajalo do resnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Najbolj je trpelo civilno prebivalstvo, nad katerim so oborožene sile izvajale hude zločine, ki jih je vrsta mednarodnih pravnih aktov označevala kot prepovedane. Že po dveh letih spopadov je bilo jasno, da vojna predstavlja resno grožnjo mednarodnemu miru in varnosti. Po številnih neuspešnih posredovanjih je Organizacija združenih narodov ustanovila Mednarodno kazensko sodišče za bivšo Jugoslavijo, z namenom, da kaznuje osebe, odgovorne za resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava, storjene na območju bivše Jugoslavije. Trije glavni organi Sodišča - Senat, Urad tožilca in Tajništvo - skupaj delujejo za doseg namena Sodišča. Sodišče je končalo dolgo obdobje nekaznovanosti za vojne zločine. Izoblikovalo je način, po katerem se lahko preganja tudi najhujše zločince, hkrati pa varuje pravice njih in drugih udeležencev v postopku. V štiriindvajsetih letih obstoja je na različne načine prispevalo k razvoju mednarodnega prava in ustanovitvi drugih mednarodnih kazenskih sodišč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno kazensko sodišče, Organizacija združenih narodov, kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vojni zločini, državljanske vojne, razpad Jugoslavije, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 592; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (807,98 KB)

65.
Priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe
Martin Lauko, 2016

Opis: Arbitraža je način zunajsodnega reševanja sporov in je poleg mediacije in konciliacije eden od alternativnih načinov reševanja sporov. Arbitraža se od mediacije in konciliacije razlikuje v tem, da je njena končna odločitev za stranke obvezujoča. Prednost arbitraže je v možnosti vpliva na postopek in predmet odločanja. Stranke sklenejo arbitražni sporazum, v katerem določijo pristojnost in sedež arbitraže, izbor arbitrov, potek postopka in merodajno pravo. Druge prednosti arbitraže so še večja hitrost, nejavnost in učinkovitost postopka in strokovnost izbranih arbitrov. Ker gre pri arbitraži za vrsto zasebnega sodišča, se pojavi vprašanje o pravni naravi arbitražnih odločb. Za te velja, da so zavezujoče, izvršljive pa postanejo, ko jih kot take v postopku eksekvature potrdi pristojno sodišče. Diplomska naloga obravnava priznanje in izvršitev arbitražnih odločb. Predvsem se osredotoča na priznavanje in izvršitev tujih arbitražnih odločb, za priznanje katerih Zakon o arbitraži neposredno napotuje na pravila Newyorške konvencije. Ta v svojih določbah podpisnice obvezuje, da tuje arbitražne odločbe priznajo in pri tem ne postavljajo strožjih pogojev, kot veljajo za priznanja domačih. Konvencija pa pod določenimi pogoji tudi dopušča, da se priznanje in izvršitev tuje arbitražne odločbe lahko zavrne.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodna arbitraža, arbitražni postopki, arbitražne odločbe, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 561; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (631,41 KB)

66.
Problematika ponarejanja blagovne znamke
Aida Imamović, 2016

Opis: Blagovna znamka je ena izmed vrst pravice intelektualne lastnine oziroma bolj podrobno pravica industrijske lastnine. Zavarovano blagovno znamko pa ogrožajo vse pogostejši ponarejeni izdelki, ki se izdelujejo pod isto blagovno znamko. Ponarejen izdelek se na trgu lahko pojavi kot enak oziroma podoben izdelek, v enaki embalaži ter pod enako oznako, kar predstavlja težavnost pri razlikovanju, kar je temeljna funkcija blagovne znamke. Pri nas je blagovna znamka urejena z zakonskim aktom, imenovanim Zakon o industrijski lastnini, vendar pa poleg imenovanega zakona blagovno znamko urejajo dodatne ratificirane mednarodne pogodbe. Med najbolj znane spadajo Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk, Nicejski sporazum o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk ter Pogodba o pravu znamk. Zakoni urejajo predvsem blagovno znamko, le malo določb pa se nanaša na problematiko ponarejanja. Problematiko ponarejanja blagovnih znamk pri nas v določeni meri rešuje Carinski urad Republike Slovenije, ki v primeru ugotovitve ponarejenega blaga blago zaseže ter ga uniči, kršitelja pa primeroma kaznuje. V Sloveniji poleg Carinskega urada delujeta policija ter Tržni inšpektorat, ki v primeru pojava ponarejenega blaga na slovenskem ozemlju ukrepata. Ponarejanje zaščitenih blagovnih znamk je prepovedano, ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugje po svetu. Ponarejanje blagovne znamke spada tudi na seznam devetih najpogostejših oblik organiziranega kriminala, saj gre za posel, ki je izredno dobičkonosen ter predstavlja manjše tveganje kot kakšna druga oblika kaznivega trgovanja s prepovedanim blagom. Kot že rečeno, je glavni problem ponarejanja blagovne znamke ravno v njeni funkciji razlikovanja, saj so v današnjem času "ponaredki" prišli do meja, kjer povprečen uporabnik težko ugotovi, kateri izdelek je originalen in kateri ponaredek. Ponarejanje je danes zaradi zmanjševanja stroškov proizvodnje postala privlačna alternativa zakonitemu trgovanju, kljub temu pa ustvarja velik dobiček. Trenutni cilj vseh organizacij, ki se ukvarjajo z blagovno znamko, je, da se izostri nadzor nad ponarejenim blagom ter se za to določi primerne kazni, s čimer bi se posledično zmanjšala razširjenost tega organiziranega kriminala.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: blagovna znamka, ponarejanje, ponaredki, pravno varstvo, intelektualna lastnina, carinska uprava, tržni inšpektorat, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 599; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

67.
Ureditev dvojnega državljanstva v slovenskem pravnem redu
Urška Skočir, 2018

Opis: V diplomski nalogi bom bolj podrobno predstavila tematiko o ureditvi dvojnega državljanstva v slovenskem pravnem redu. V uvodu obravnavam pojem državljanstva, njegovo pridobitev in prenehanje v Republiki Sloveniji. Bolj poglobljeno preučujem dvojno državljanstvo in ga primerjam z nekaterimi državami EU. V zaključku navajam še odločbo Ustavnega sodišča. S pojmom državljanstva lahko označimo pripadnost posameznika določeni državi. Gre za lojalnost dvosmerne narave, ko ima državljan določene dolžnosti do države, prav tako pa jih ima država do državljana.Odnos posameznikov do dvojnega državljanstva se je skozi stoletja spreminjal.Prve dokumente na temo državljanstva smo lahko zasledili že v antičnih državah, nove smernice pa smo dobili v času francoske revolucije. V 19. in 20. stoletju se je koncept državljanstva razvijal v različnih smereh. Haaška konvencija iz leta 1930 je bila tista, ki je prva razglašala načelo, da bi bilo čim manj oseb brez državljanstva, hkrati pa je bila podlaga za "Konvencijo iz leta 1963", ki je temeljila na enojnem državljanstvu. Dvojno državljanstvo skoraj nikoli nima pozitivnega vpliva, saj si dve državi lastita pravico do izpolnjevanja državljanskih obveznosti. Velika večina evropskih držav se zavzema zato, da ne bi prihajalo do oseb brez državljanstva in oseb z dvojnim državljanstvom. Zaradi vojn, ekonomskih in drugih razlogov bo v prihodnosti več migracij ljudi, posledično se bo povečalo število dvojnih državljanstev na podlagi naturalizacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: državljanstvo, dvojno državljanstvo, Haaška konvencija (1930), migracije, diplomske naloge
Objavljeno: 26.07.2018; Ogledov: 615; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

68.
Formalna dokazna pravila
Mihaela Vratarič, 2017

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen potek dokazovanja v kazenskem postopku v Sloveniji, s poudarkom na načelih dokazovanja, dokaznih sredstvih, izločanju nezakonitih dokazov ter sankcioniranju kršitev. Kazenski postopek je obremenjen z nerazrešljivim protislovjem, saj želi na kontradiktoren način priti do resnice. Potrebno je poudariti, da ima kazenski postopek za javnost ogromen simbolni pomen, saj preko pravičnosti kazenskega postopka javnost doživlja pravnost svoje države in vladavino prava v njej. Dokazovanje je zahtevno procesnopravno opravilo, saj združuje uporabo dejanskih ugotovitev in pravnih norm ter obsega zbiranje, izpeljavo in presojo dokazov. Dokazovanje je eno izmed ključnih dejanj celotnega kazenskega postopka, zato je zelo pomembno, da so vsi dokazi pridobljeni zakonito ter da pri odkrivanju kaznivih dejanj ni prišlo do kršenja človekovih pravic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kazenski postopek, dokazi, zakonodaja, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 529; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (591,01 KB)

69.
Mednarodnopravna ureditev varstva kulturne dediščine
Lana Nastja Anžur, 2017

Opis: V pričujočem delu se soočamo s tematiko varstva kulturne dediščine in njenega umeščanja v mednarodnopravno sfero. Čeprav med pravnimi panogami varstvo kulturne dediščine ne zavzema tako vidnega položaja kot nekatere t. i. "klasične" panoge, denimo kazensko ali civilno pravo, to nikakor ne pomeni, da je področje nezanimivo oz., da ne more postavljati kompleksnih izzivov pri reševanju pravnih problemov. Prav tako sega ideja o varstvu in zaščiti objektov posebne kulturne vrednosti že daleč v zgodovino. Zavest o nujnosti takega ravnanja je izpričana že v starem Babilonu. To predstavljam v uvodnem, zgodovinskem delu naloge. A čeprav gre za takšno kontinuiteto, panogi ne moremo očitati zastarelosti. V zadnjih nekaj letih se je odločilno pokazala volja udeležencev mednarodnega prostora po napredku in inovacijah (pravnih) s sprejemom nekaterih takšnih ukrepov s strani mednarodnih organizacij. Eden od njih je v maju v Nikoziji sprejeta t. i. "Blood antiquities convention". Prav konvencije so kot osnovno orodje pri doseganju naprednih ciljev najpomembnejši dejavnik. Prav njim in organizacijam, ki so za njihovo kreacijo zaslužne, se posvečam v drugem delu. Zaobjete so vse mednarodne organizacije, ki imajo moč ustvarjanja zavezujočih dokumentov za države in organizacije, ki sicer nimajo takšnih sposobnosti, a so aktivno udeležene pri njihovem nastajanju. Predstavljam tudi telesa pod njihovim okriljem, ki sopovezana z udejanjanjem skupnih ciljev. Trenutno je na področju varstva kulturne dediščine ena od najbolj perečih tematik varstvo kulturnih dobrin v okviru oboroženih spopadov. V lanskem letu smo bili priča zgodovinskemu dogodku, ko je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu prvič izdalo obsodilno sodbo v primeru Al Mahdi, s področja varstva kulturne dediščine. Šlo je za uničevanje kulturnih spomenikov v Maliju s strani terorističnih organizacij. Tej temi se posvečam v tretjem delu. Poskušam analizirati mehanizme, ki so trenutno na voljo, za uresničevanje varnostnih ukrepov v primerih oboroženih spopadov. Poskušam tudi postaviti razločevalno mejo med posameznimi uničenji. Ne gre enačiti primerov, ko do poškodovanja pride v smislu kolateralne škod in poškodovanja, ki je namerno, usmerjeno na določeno kulturno dobrino zaradi emotivne vrednosti, ki jo ta predstavlja določeni družbeni skupini. Delo zaključujem z analizo trenutnih možnost za reševanje problematik, ki se pojavljajo na področju kulturne dediščine in njihovimi mogočimi alternativami. Priznati je treba, da je področje prava kulturne dediščine nekoliko togo. Vzrok temu so na eni strani pomanjkanje primernih pravnih instrumentov za reševanje, na drugi pa nepripravljenost držav, ki velikokrat postavljajo nacionalni interes pred interes celotnega človeštva in tako odklanjajo sprejem konvencij in drugih aktov, ki bi področje lahko ustrezno uredili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodno pravo, kulturna dediščina, oboroženi spopadi, reševanje sporov, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 531; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (785,37 KB)

70.
Pravica do zdravega okolja
Tinkara Arbi, 2017

Opis: Diplomsko delo opisuje ureditev pravice do zdravega okolja v Sloveniji in Združenih državah Amerike. Razdeljeno je na uvod in trinajst vsebinskih sklopov. Vsebina naloge govori predvsem o pravici do zdravega okolja v našem in ameriškem pravnem sistemu, o tem, kako je uvrščena v ustavni in zakonski sistem, poskušam pa prikazati tudi razvoj te pravice in ugotoviti, kakšne oblike pravnega varstva poznamo tako pri nas kot v Združenih državah Amerike. Pravico do zdravega okolja določa Ustava Republike Slovenije v 72. členu, v tretjem poglavju z naslovom Gospodarska in socialna razmerja. Državi je dana aktivna vloga pri varovanju okolja in ohranjanju naravnega ravnovesja, zato mora z zakonom urediti pogoje za upravljanje gospodarskih dejavnosti, pa tudi pogoje za poravnavo škode, ki je povzročena v življenjskem okolju. Ker pa žal nikjer ni zaslediti prave definicije zdravega življenjskega okolja, si jo marsikdo razlaga po svoje. Pravo nasprotje našemu pravnemu sistemu je ameriški pravni sistem, ki temelji na precedenčnem pravu (common law). Združene države Amerike pravice do zdravega okolja namreč nimajo zapisane v ustavi, njihovo okoljsko pravo temelji predvsem na štirih obsežnih zveznih zakonih: National Environmental Policy Act, Endangered Species Act, Clean Water Act, in Clean Air Act. Čeprav pravica do zdravega okolja ni ustavno varovana dobrina, skozi pisanje diplomske naloge vse bolj ugotavljam, da je ta pravica v Združenih državah Amerike kljub temu bolj spoštovana in lažje iztožljiva kot pri nas.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okolje, zdravje, pravice, zakonodaja, onesnaževanje okolja, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 469; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (886,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh