Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


81 - 90 / 117
Na začetekNa prejšnjo stran3456789101112Na naslednjo stranNa konec
81.
Pomen novele ZKP-N za varstvo zaupnosti razmerja med odvetnikom in stranko
Ines Bregar, 2017

Opis: Jedro diplomskega dela tvori predstavitev ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih in tisti del predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kazenskem postopku, ki se nanaša nanje. Spremembe in dopolnitve Zakona o kazenskem postopku je zakonodajalcu naložilo Ustavno sodišče, ki je ugotovilo njegovo neustavnost. Zakonska ureditev, ki je veljala do odločbe Ustavnega sodišča, je omogočala široko in obsežno dostopanje preiskovalcev do podatkov in je tako protiustavno posegala v odvetniško zasebnost. Zaradi osvetlitve in razumevanja obravnavane tematike je na začetku diplomskega dela na kratko predstavljeno odvetništvo s poudarkom na načelu zaupnosti razmerja med odvetnikom in stranko. Predstavljena je tudi ureditev preiskovalnih dejanj pri odvetnikih pred sprejemom odločbe Ustavnega sodišča, v nadaljevanju dela pa je podrobno predstavljena tudi odločba. Ker se je do vprašanj, ki se nanašajo na preiskovalna dejanja pri odvetnikih, večkrat opredelilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice, je eno poglavje dela posvečeno predstavitvi sodne prakse na tem področju ter meril in pogojev za dopustnost preiskovalnih dejanj pri odvetnikih, ki jih je opredelilo to sodišče. Diplomsko delo obsega tudi kratek pregled ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih v nekaterih drugih državah. Sklepni del diplomskega dela je namenjen podrobni predstavitvi in obrazložitvi predlagane zakonske rešitve ter ugotovitvam, ali ta predstavlja zadosten korak naprej na tem področju. Prispevek predstavlja celoten pregled ureditve preiskovalnih dejanj pri odvetnikih, tako z vidika odločbe Ustavnega sodišča in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice kot z vidika predlagane zakonske rešitve.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ustavna sodišča, Evropsko sodišče za človekove pravice, odvetništvo, odvetniki, Zakon o kazenskem postopku, varovanje tajnosti, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 609; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (644,89 KB)

82.
Pravica do azila v mednarodni in slovenski ureditvi
Eva Vučko, 2016

Opis: Diplomska naloga obravnava pravno ureditev pravice do azila v mednarodni ureditvi, kjer je pozornost usmerjena na ureditev področja mednarodne zaščite v Evropski Uniji ter na ureditev v pravnem redu Republike Slovenije. Evropska unija se že skoraj dve desetletji trudi vzpostaviti skupni evropski azilni sistem, ki bi v državah članicah vzpostavil učinkovit sistem, ki bi bil naklonjen prosilcem za azil in prijazen za uporabo državam članicam. Prvi program, ki je bil namenjen vzpostavitvi evropskega azilnega sistema in predstavlja prvo fazo tega procesa, je bil Haaški program, ki je bil predviden za obdobje 2004-2009. Leta 2010 ga je nasledil Stockholmski program, ki je bil predviden za naslednjih pet let. V času trajanja teh dveh programov je EU sprejela pomembne pravne akte, ki urejajo področje azila. Te akte sestavljajo: Direktiva o azilnih postopkih, Direktiva o pogojih za sprejem, Direktiva o zahtevanih pogojih, Uredba EURODAC in Dublinska uredba. Pravna podlaga je bila korektno začrtana, vendar v praksi vidimo, da države članice mnogokrat ne spoštujejo določb direktiv in uredb, ki jih določa Evropska unija in sprejemajo enostranske odločitve. Republika Slovenija je del skupnega evropskega azilnega sistema in ima zato svojo nacionalno zakonodajo usklajeno z mednarodnopravnimi akti. V Republiki Sloveniji je število podeljenih statusov mednarodne zaščite nizko, v zadnjih dvajsetih letih jih je bilo podeljenih le 393 in kljub temu se azilna politika vedno bolj zaostruje. S sprejetjem Zakona o mednarodni zaščiti (ZMZ-1) pa želijo pospešiti postopke za priznanje mednarodne zaščite s krajšimi roki za uveljavljanje pravic in hkrati omejiti število prosilcev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mednarodna zaščita, azil, begunci, prosilci za azil, skupna evropska azilna politika, postopek pridobitve mednarodne zaščite, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 463; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (825,96 KB)

83.
Varstvo okolja v ustavnih ureditvah
Nika Vogrinčič, 2017

Opis: Razlogov, zakaj je varstvo okolja pomembno, je veliko. Ne vpliva le na stanje naše okolice, ampak tudi na zdravje in dobro počutje. Glede na to, da v državi med pravnimi viri najvišje hierarhično mesto zaseda ustava, je prav, da vsebuje vsaj temeljno varstvo okolja in s tem pokaže, da država upošteva in varuje stanje svojega okolja ter s tem vsaj malo omeji samovoljno razpolaganje z njim in prekomerno onesnaževanje. Ravno onesnaževanje in prekomerna raba virov danes v svetu povzročata največ težav. Število prebivalcev narašča, s čimer se povečuje količina odpadkov, življenjski prostor in prostor za odlaganje odpadkov pa se krčita. Prvo ustavno urejanje varstva okolja se je začelo v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ravno v času, ko so se ljudje začeli zavedati pomena okolja in tega, da če zanj ne bodo bolje poskrbeli, v prihodnosti ne bo več primerno za zdravo življenje. Slovenija ima glede varstva okolja precej dolgo tradicijo, danes ga v ustavi ureja 72. člen. Ker je večina držav danes podvržena še nekemu dodatnemu mednarodnemu urejanju, to zagotavlja še dodatno varstvo, najbolj pa je to vidno pri državah članicah Evropske unije. Večina obravnavanih ustav je bila sprejeta v devetdesetih letih, nekatere države imajo varstvo urejeno podrobno in v več členih, nekatere v manj, spet druge ustave okolja sploh ne omenjajo, ker so mnenja, da zakonodaja na tem področju zadostuje. Najpogostejše določbe v ustavah v zvezi z okoljem so odgovornost za skrb, pravica do življenja v zdravem okolju, poudarjanje ravnovesja med okoljem, gospodarstvom in razvojem, prepoved onesnaževanja, povezava med okoljem in zdravjem, pravica do informacij o okolju in dolžnost odprave že povzročene škode. Ugotovila sem, da se ustavne ureditve na tem področju med seboj ne razlikujejo pomembno, res pa je, da se z manjšimi ekološkimi posledicami srečujejo države, ki ureditev vseeno imajo. Prav tako ob primerjavi držav, ki imajo varstvo okolja v ustavah, in tistih, ki jih nimajo, ni opaznih razlik. Prve imajo sicer še neko dodatno jamstvo, toda tudi države, ki okolje urejajo v zakonih, za njimi ne zaostajajo, njihovo okolje ni v nič slabšem stanju. Na koncu pa je dejansko stanje vedno odvisno od države in prebivalcev, saj če ti ne bodo upoštevali napisanih določb, ni pomembno, ali so te vsebovane v ustavi ali v zakonu. Obstajati mora torej prava volja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: okolje, varstvo okolja, onesnaževanje, primerjalno ustavno pravo, ustave, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 516; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (807,00 KB)

84.
Diskrepanca poslovne etike na primeru pranja denarja v davčnih oazah
Robert Kovačič Batista, 2016

Opis: V današnjemu tehnološko naprednemu in hitro razvijajočemu se svetu je postalo pranje denarja vse težje izsledljivo in vse bolj navidez zakonito. Gospodarski kriminal se kot genetski zapisi organizmov po Darvinovi evolucijski teoriji brezbrižno prilagaja ekonomskim sistemom držav ter vijuga med pravnimi pravili z namenom kovanja svojega dobička. Pomembna oporna točka gospodarskemu kriminalu so davčne oaze ali t.i. offshore finančni centri. Jurisdikcije, ki so našle svojo pot preživetja s ponujanjem nizke ali celo nične davčne stopnje ter diskretne anonimnosti za tuje vlagatelje, so trn v peti razvitim državnim gospodarstvom, saj jim s svojim poslovanjem kradejo velike vsote sredstev. V takšne davčne oaze nerezidenti brezskrbno preusmerjajo svoj kapital in premoženje ter tam tajno perejo svoj denar. Pranje denarja je bilo kot kaznivo dejanje prvič omenjeno v času prohibicije preteklega stoletja, inkriminirano pa šele kasneje, v osemdesetih letih v ZDA. Z njim označujemo kaznivo dejanje protipravne pridobitve določene premoženjske koristi, skrivanje sledi izvora denarja ter nazadnje njegove vrnitve na zakoniti trg v obliki zakonitih sredstev. Pričujoča diplomska naloga obravnava vprašanja, kakšne posledice ima pranje denarja s pomočjo davčnih oaz na svetovni gospodarski ravni, katere jurisdikcije so smatrane kot davčne oaze, kakšne oblike gospodarskih družb lahko služijo nerezidentom pri izogibanju plačevanja davkov v matični državi ter katere mednarodne organizacije v sodelovanju z državami se bojujejo proti tovrstnim nezakonitim aktivnostim.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: gospodarski kriminal, pranje denarja, davki, davčne utaje, dvojno obdavčevanje, davčni nadzor, dohodnina, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 612; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

85.
Strategija enotnega digitalnega trga in njen dosedanji razvoj
Jaša Blažič, 2017

Opis: To diplomsko delo je obsežna in celovita analiza literature ter ukrepov, ki so bili zadani, postavljeni in so v fazi spreminjanja in prilagajanja za dosego cilja strategije, ki se v sklopu prava Evropske unije imenuje Strategija enotnega digitalnega trga. Namen dela je, da se bralca spozna z delom Komisije na področju enotnega digitalnega trga prek opredelitve posameznih točk strategije. Prek opisne, razlagalne in normativne metode bo delo združevalo vse ukrepe strategije, ter analiziralo njihov razvoj. V prvem poglavju je tako razložen zakonodajni postopek, ki je uveljavljen v Evropski uniji za sprejem novih legislativnih ukrepov, in njegovi ključni akterji. Največ teže je postavljeno na delo Evropske komisije in njeno sposobnost, da spodbudi določene kritične ukrepe in na splošno določi strategijo razvoja Evropske unije. Od drugega poglavja naprej se delo odmika od splošnih in abstraktnih načel delovanja Evropske komisije in prehaja k bolj konkretnim zadevam, ki so bile nujne za sprejetje ukrepov znotraj strategije. Strategija je sestavljena iz treh stebrov, znotraj katerih so nanizani ukrepi, zato je vsako naslednje poglavje namenjeno enemu stebru strategije. V drugem poglavju so tako nanizani ukrepi, ki so predvsem ciljani na potrošnike in podjetja ter le-tem omogočajo boljši dostop do digitalnega blaga in storitev znotraj Evropske unije. Tretje poglavje se osredotoča na ukrepe, katerih cilj je oblikovanje ustreznega okolja in enakih konkurenčnih pogojev, da se doseže čim večji napredek v digitalnih omrežjih in inovativnih storitvah. To so nova oziroma spremenjena pravila telekomunikacijskega trga in storitev ter določeni ukrepi za povečanje varnosti in zasebnosti potrošnikov ter podjetij. Četrto poglavje pa zadeva zadnji steber strategije, in sicer so znotraj tega ukrepi za čim večje izkoriščanje potenciala za rast, ki ga ima evropsko digitalno gospodarstvo. Ukrepi na tem področju so predvsem usmerjeni proti internetnim in telekomunikacijskim tehnologijam.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: enotni digitalni trg, zakonodaja, strategija, Evropska unija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 582; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (916,06 KB)

86.
Institut poenostavljene prisilne poravnave
Petra Šantak, 2016

Opis: Postopek poenostavljene prisilne poravnave je v slovenskem pravnem sistemu dokaj nov institut, ki ga je leta 2013 uzakonila novela ZFPPIPP-E. V slovenskem pravnem sistemu poznamo dva glavna postopka zaradi insolventnosti, in sicer postopek prisilne poravnave ter stečajni postopek. Poglavitni namen postopka prisilne poravnave je izvedba ukrepov finančnega prestrukturiranja, s katerimi se zagotovi nadaljnje poslovanje dolžnikovega podjema in zagotovijo ugodnejši pogoji poplačila upnikov, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Medtem ko začetek stečajnega postopka ravno nasprotno pomeni konec dolžnikovega poslovanja z odprodajo njegovega premoženja. Pogoj za uvedbo insolvenčnih postopkov je nastop insolventnosti, ki nastopi ob prezadolženosti dolžnika. Postopek poenostavljene prisilne poravnave tako kot postopek redne prisilne poravnave spada med reorganizacijske postopke in pomeni poskus sanacije dolžnika do te mere, da dolžnik po uspešno končanem postopku nadaljuje s svojim poslovanjem prost dolgov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: prisilna poravnava, stečaj, stečajno pravo, prestrukturiranje, insolventnost, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 497; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (622,83 KB)

87.
Smrtna kazen
Danaja Vidmar, 2017

Opis: Diplomsko delo se osredotoča na primerjavo ureditve smrtne kazni v Združenih državah Amerike in državah na evropski celini. Prikazala sem primerjavo modernih demokratičnih držav, ki pa se bistveno razlikujejo v kaznovalnih politikah, predvsem glede smrtne kazni. Evropske države nastopajo odločno abolicionistično, medtem ko je v Združenih državah Amerike smrtna kazen še vedno del zakonodaje večine zveznih držav. Predstavila sem tudi primer Kitajske, ki zavzema sam vrh, kar se tiče izvršitev smrtnih kazni. Zanimale so me geneze smrtne kazni za obe celini, kateri so tisti dejavniki, zaradi katerih je v Evropi smrtna kazen že skoraj povsod odpravljena, ter zgodovinski okvir smrtne kazni v ZDA. V delu sem opisala metode usmrtitve, ki se še danes uporabljajo v Združenih državah Amerike, in proučila problem, ki ga sama usmrtitev predstavlja tako z vidika človekovih pravic kot tudi z vidika izvršitve odvzema življenja. Mnenja o smrtni kazni so v današnjem času še vedno precej deljena. Vse manj je utemeljenih argumentov zagovornikov smrtne kazni, abolicionizem pa postaja že skoraj vsesplošen trend. Kljub temu je na področju smrtne kazni še ogromno za postoriti in dokler bo država institucionalno ubijala, bo vedno obstajala možnost, da lahko usmrtitev doleti tudi nedolžnega. Sodnih zmot namreč nikoli ne bo mogoče zagotovo preprečiti. Vprašanje smotrnosti smrtne kazni se še vedno pojavlja, kajti nemogoče je dokazati, da smrtna kazen zmanjšuje stopnjo kriminala oziroma vsaj ne bolj učinkovito kot druge oblike sankcij. S tem pa smrtna kazen izgubi tudi svoj glavni namen. Zgodovinsko gledano, so z razvojem družbe najhujše kazni postopoma nadomeščale milejše kazni, maščevanje je zamenjala bolj racionalna vladavina prava, kazni pa so začele dobivati tudi druge namene, kot na primer rehabilitacije storilca. Kaj torej najbolj arhaična oblika kaznovanja še dela v pravosodnih sistemih enih izmed najmodernejših držav?
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: smrtna kazen, usmrtvitve, abolicija, pravna zmota, Združene države Amerike, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 824; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

88.
Identiteta tožbenega zahtevka
Katja Žura, 2017

Opis: Stranke civilnega postopka pravno varstvo najpogosteje uveljavljajo v obliki tožbe, tožbeni zahtevek predstavlja eno izmed obligatornih sestavin vsake tožbe. Vsaka tožba mora imeti določen tožbeni zahtevek, kar pomeni, da mora biti natančno opredeljeno, o čem naj sodišče odloči, saj sodišče ne sme odločiti preko ali mimo zahtevka. Vprašanje vsebine tožbenega zahtevka je v teoriji opredeljeno kot vprašanje o identiteti tožbenega zahtevka. Sistematično lahko teoretična stališča razdelimo v dve večji skupini, in sicer materialnopravno teorijo in procesno teorijo. Materialnopravna ali civilistična teorija gleda na pojem tožbenega zahtevka z vidika zahtevka materialnega prava, kar pomeni, da išče povezave med njima. Teorija se je razvila v treh različicah: poznamo klasično civilistično teorijo, modificirano civilistično teorijo in novejšo, vse pa iščejo povezavo med materialnim in procesnim zahtevkom; tožbeni zahtevek torej opredeljujejo z zahtevkom materialnega prava. Na drugi strani procesna teorija zagovarja ločnico med procesnim in materialnim zahtevkom. Podvrste procesne teorije so čista procesna, ki je na stališču, da je vsebina tožbenega zahtevka tožbeni predlog, ter procesna ekvivalenčna teorija, ki tožbeni zahtevek opredeljuje s tožbenim predlogom in dejanskim stanjem. Kot neko vmesno teorijo pozna še sintetično teorijo, pri kateri gre v osnovi za procesno teorijo, vendar povezavo tožbenega zahtevka išče z zahtevkom materialnega prava. Razumevanje identitete tožbenega zahtevka je pomembno predvsem pri procesnih situacijah, kot so objektivna kumulacija zahtevkov, sprememba tožbe, litispendenca in institut pravnomočnosti; gre za vprašanje, ali so v posameznih situacijah zahtevki identični ali gre za različne zahtevke. Na podlagi stališč posameznih teorij lahko pridemo do različnih rezultatov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: civilno pravo, tožbe, tožbeni zahtevki, litispendenca, pravnomočnost, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 692; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (572,48 KB)

89.
Mediacija v Sloveniji
Kristina Ušaj, 2017

Opis: Mediacija je postopek alternativnega reševanja sporov, v katerem ena ali več nepristranskih tretjih oseb (mediatorjev) pomaga udeležencem, da se dogovorijo o spornih vprašanjih. Uporablja se pri reševanju sporov iz družinskih, gospodarskih in civilnih zadev ter pri delovnih in drugih premoženjskih zadevah, povezanih z zahtevki, s katerimi lahko stranke prosto razpolagajo in se glede njih tudi poravnajo. Dopustna je tudi v drugih zadevah, če je zakon ne izključuje. Uporaba mediacije je prostovoljna. Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ, Uradni list RS, št. 56/08) se nanaša na mediacijo na splošno % torej tako na mediacijo, ki je pridružena sodnim postopkom, kot tudi na izvensodno mediacijo. Opredeljuje zgolj temeljna pravila postopkov mediacije, drugo pa prepušča samoregulativnim mehanizmom. Zakonske določbe so dispozitivne, razen določb, ki urejajo načelo nepristranskosti mediatorja in učinek mediacije na prekluzivne in zastaralne roke. Zakon o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS, Uradni list RS, št. 97/09 in 40/12 - ZUJF), ki je bil sprejet 19. novembra 2009, uporabljati pa se je začel 15. junija 2010, nalaga prvostopenjskim in drugostopenjskim sodiščem obveznost, da v sporih iz gospodarskih, delovnih, družinskih in drugih civilnopravnih razmerij strankam omogočijo uporabo alternativnega reševanja sporov s tem, da sprejmejo in uveljavijo program alternativnega reševanja sporov. V okviru tega programa so sodišča dolžna strankam omogočiti uporabo mediacije, lahko pa tudi uporabo drugih oblik alternativnega reševanja sporov. Ministrstvo za pravosodje vodi centralno evidenco mediatorjev, ki delujejo v programih alternativnega reševanja sporov na sodiščih. Z mediacijo se ukvarja tudi več nevladnih organizacij: % Društvo mediatorjev Slovenije * Združenje mediacijskih organizacij Slovenije * MEDIOS Pod okriljem Ministrstva za pravosodje deluje Svet za alternativno reševanje sporov, ki je bil ustanovljen marca 2009. Svet za ARS predstavlja osrednje, neodvisno, strokovno, usklajevalno in posvetovalno telo ministra. Ključnega pomena v Sloveniji je bil začetek izvajanja sodišču pridružene mediacije v letu 2001 na Okrožnem sodišču v Ljubljani. V diplomskem delu bom predstavila posebnosti mediacije, njene značilnosti, prednosti in pomanjkljivosti ter kako poteka in se izvaja v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mediacija, spor, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 741; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,29 MB)

90.
Sunitsko-šiitski konflikt v islamu
Lana Krznarič, 2017

Opis: Diplomsko delo obravnava in analizira vzroke za sodobno dogajanje na Bližnjem vzhodu, v sklopu česar je prikazana družbenopolitična problematika delitve na dve glavni verski ločini znotraj islama in konflikta med njunimi pripadniki - suniti in šiiti. Pojasnjujem tudi ozadje odnosa med zahodnim in islamskim svetom. Ta je bil v preteklosti zaznamovan z nasiljem in spopadi, ki so vodili v podrejen položaj pripadnikov islama, kar je v njih vzbudilo občutke ponižanosti ter je pomembno prispevalo k njihovem negativnem dojemanju Zahoda, ki so mu pričeli pripisovati poskus zatiranja islama. K takšnem razmišljanju je prispevalo tudi poslabšanje nemirov med prebivalci islamskega sveta, ki so spremljali vsakršno poseganje zahodne civilizacije na tem območju. To dogajanje preučujem skozi zgodovinski pregled vse od nastanka muslimanske skupnosti pa do sodobne problematike pojava radikalnega islamističnega gibanja Islamske države in begunske krize. Pri tem izpostavljam posledice poseganja zahode civilizacije v islamski svet, ki ga je to imelo na sunitsko-šiitski konflikt in s tem na pretekle in sodobne razmere na Bližnjem vzhodu ter na aktualno svetovno dogajanje. Poleg tega tudi preučujem značilnosti islamskega, torej šeriatskega prava, njegovo povezanost s tradicijo, pa tudi njegovo vključevanje v sodobni svet, v katerem vlada prizadevanje za uresničevanje človekovih pravic. Ob temu pa opozarjam tudi na problematiko konflikta vrednot zahodne in islamske civilizacije. Z obravnavanjem širšega konteksta zgodovinskega dogajanja tudi pojasnjujem vzroke za radikalizacijo določenih islamističnih skupin in razpravljam o vplivu sunitsko-šiitskega konflikta na nastanek Islamske države, ki s teroristično grožnjo trenutno pretresa svetovno dogajanje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: islam, šiiti, suniti, družbeni konflikti, fundamentalizem, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 529; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (679,86 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh