Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Diskrecija v upravnem odločanju pri izdaji orožne listine
Martin Hrastnik, 2017

Opis: Materialno upravno pravo določa pravice in obveznosti pravnih subjektov, ki se uveljavljajo v upravnem postopku. Pomembna značilnost upravnega postopka je, da morajo organi, ki vodijo upravni postopek in odločajo v konkretnih upravnih zadevah, sočasno varovati tako javni interes kot tudi pravice posameznikov %strank oziroma fizičnih oseb in različnih pravnih subjektov. Upravni postopek je presečišče, ki naj zagotovi, da sta javni interes in zasebni interes uravnotežena. Vsak upravni postopek mora upravni organ voditi skladno s temeljnimi načeli in pravnimi pravili splošnega upravnega postopka, ki predstavljajo minimalne procesne standarde. Osrednje mesto med temeljnimi načeli ima načelo zakonitosti, ki določa, da morajo upravni organi o konkretnih pravicah in obveznostih posameznikov odločati na podlagi ustave in zakonov. Načelo zakonitosti vpliva na nastanek in razvoj pravno vezanih odločb. Pravno vezana odločba je tista, za katero je zakon ali predpis, ki temelji na zakonu, že vnaprej določil, kakšna mora biti vsebina odločbe glede na ugotovljeno dejansko stanje. V posameznih primerih iz materialnih upravnih predpisov izhaja, da je zakonodajalec upravni organ pooblastil, da o upravni zadevi diskrecijsko odloči. Upravni organ pri diskrecijskem odločanju ni pravno nevezan.Upravna odločba mora biti izdana v mejah pooblastila in v skladu z namenom, ki izhaja iz določb zakona. Diskrecijska pravica upravnemu organu omogoča, da glede na ugotovljeno dejansko stanje izbere med več pravno mogočimi odločitvami tisto, ki je, ob upoštevanju javnega interesa, najbolj ustrezna. S primerom diskrecijskega odločanja se srečamo v postopku izdaje orožne listine, ko vlagatelj zahteve navede, da orožje potrebuje zaradi ogrožene osebne varnosti. Ker iz zakona ne izhaja vsebinska konkretizacija "ogrožanje osebne varnosti", mora stranka v vlogi navesti dokaze, iz katerih izhaja, da je njegova osebna varnost ogrožena v tolikšni meri, da bi za zagotovitev svoje varnosti potreboval varnostno orožje. Upravni organ nato skrbno pretehta vsak dokaz posebej in vse dokaze skupaj v skladu s pravili upravnega postopka in diskrecijsko odloči o upravičenosti do varnostnega orožja. V primeru, da organ zavrne vlogo za izdajo orožne listine, ima vlagatelj možnost uveljaviti presojo zakonitosti diskrecijskega odločanja v obliki upravnega nadzora in sodnega nadzora.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: upravno pravo, upravni postopek, načelo zakonitosti, javni interes, diskrecija, orožna listina
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 930; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (665,40 KB)

2.
3.
Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi
Lara Kodran, 2018

Opis: Diskrecijska pravica in nedoločeni pravni pojmi v marsikaterem pogledu s strani družbe niso obravnavani kot pozitivna, temveč prej kot dodatna pravica, podeljena upravnemu organu. Če pogledamo iz drugega zornega kota, pa se v vsakdanjem življenju lahko srečamo z vrsto nepričakovanih situacij, ki jih ni moč predvideti vnaprej. Diplomsko delo nazorno opredeli omenjene pojme v povezavi s temeljnimi načeli, ki morajo biti strogo upoštevana za izdajo zakonite upravne odločbe,izdane na podlagi prostega preudarka.Odločanje po prostem preudarka ne sme biti samovoljno, pravno nevezano ali arbitrarno. Diskrecija je upravnemu organu podeljena zgolj na podlagi zakonske ali podzakonske norme, pri tem pa se srečuje z več omejitvami. Posamični upravni akt mora biti izdan v mejah pooblastila, v skladu z namenom danega pooblastila, biti pa mora tudi utemeljen in obrazložen.Te omejitve tako izpodbijajo domnevo o samovoljnem oziroma arbitrarnem delovanju pristojnega organa. Ker v praksi prihaja tudi do kršitve ali zlorabe diskrecijske pravice, pa so vsakemu posamezniku kot pravno varstvo zagotovljena tudi ustrezna pravna sredstva, v primeru nezakonitega poseganja v pravice, obveznosti ali druge pravne koristi strank v postopku. Za širši pogled na prosti preudarek pa diplomsko delo zajema tudi primerjavo z njegovo ureditvijo v nekaterih drugih evropskih državah ter razmerje med institutoma diskrecijske pravice in nedoločenih pravnih pojmov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diskrecija, prosti preudarek, nedoločeni pravni pojmi, javni interes, pravna država, zakonitost
Objavljeno: 17.08.2018; Ogledov: 2847; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (817,01 KB)

4.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh