Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Sledovi obuval kot kriminalističnotehnični dokaz
Patricija Šveincer, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kriminalistični dokazi, obuvalo, raziskava
Objavljeno: 12.09.2017; Ogledov: 2166; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

2.
3.
Procesnopravni vidiki trgovine z ljudmi
Maša Cesar, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: trgovina z ljudmi, kaznivo dejanje, preiskovalna dejanja, predkazenski postopki, dokazi
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 3124; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (692,29 KB)

4.
5.
Formalna dokazna pravila
Mihaela Vratarič, 2017

Opis: V diplomski nalogi je predstavljen potek dokazovanja v kazenskem postopku v Sloveniji, s poudarkom na načelih dokazovanja, dokaznih sredstvih, izločanju nezakonitih dokazov ter sankcioniranju kršitev. Kazenski postopek je obremenjen z nerazrešljivim protislovjem, saj želi na kontradiktoren način priti do resnice. Potrebno je poudariti, da ima kazenski postopek za javnost ogromen simbolni pomen, saj preko pravičnosti kazenskega postopka javnost doživlja pravnost svoje države in vladavino prava v njej. Dokazovanje je zahtevno procesnopravno opravilo, saj združuje uporabo dejanskih ugotovitev in pravnih norm ter obsega zbiranje, izpeljavo in presojo dokazov. Dokazovanje je eno izmed ključnih dejanj celotnega kazenskega postopka, zato je zelo pomembno, da so vsi dokazi pridobljeni zakonito ter da pri odkrivanju kaznivih dejanj ni prišlo do kršenja človekovih pravic.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kazenski postopek, dokazi, zakonodaja, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2982; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (591,01 KB)

6.
Dokazila v upravnem postopku in v upravnem sporu
Renata Planinšek, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dokazovanje, listine, priče, zaslišanje strank, preiskovalno in razpravno načelo, dokazi
Objavljeno: 07.09.2018; Ogledov: 2380; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (743,92 KB)

7.
V tujini pridobljeni dokazi in njihova uporaba v kazenskem postopku v Sloveniji
Peter Dolinar, 2018

Opis: Učinkovit pregon in preprečevanje kaznivih dejanj z mednarodnim elementom postavljata pred sodišča, tožilstvo ter organe pregona zahtevno nalogo, da učinkovito vodijo postopek v okviru ustavnosti in zakonitosti. Nujni predpogoj za pravilno sodno odločbo so dopustni in zakoniti dokazi. Dokazna moč dokazov iz tujine je enakovredna dokazom, ki so zbrani v domači državi. Pridobivanje dokazov iz tujine lahko poteka na podlagi medsebojnega sodelovanja večih držav ali pa dokaze v tujini pridobijo tuji preiskovalni organi brez sodelovanja države prosilke. Sodišča morajo dokaze obravnavati enakovredno, ne glede na to, kdo jih je pridobil. Pri tem preverijo, ali so dokazi iz tujine dopustni in zakoniti. V prvi fazi se preveri, ali so bili dokazi pridobljeni v skladu s kazenskoprocesno zakonodajo tuje države, v drugem delu pa se izvede test, ali so obdolžencem pri pridobivanju dokazov zagotovili človekove pravice in svoboščine, ki jim jih zagotavljajo minimum Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), standardi EU (kot skupni %federalni% standardi) in Ustava RS. V okviru testa varovanja človekovih pravic obdolžencev v postopku pridobivanja dokazov sodi tudi nadzor, na podlagi katerega dokaznega standarda so bili pridobljeni dokazi v tujini ter kateri pravosodni organ je preiskovalne ukrepe odredil. Veliko dilemo predstavlja praksa, da je tožilec hkrati tisti organ, ki odreja preiskovalna dejanja, obenem pa je tudi garant varovanja človekovih pravic obdolžencev v postopku. Države članice EU so za sodelovanje v kazenskih zadevah sprejele posebno Konvencijo o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah (%mutual legal assistance%) iz leta 2000, ki jo zamenjuje Direktiva 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu. Ta konvencija dopolnjuje istoimensko konvencijo Sveta Evrope iz leta 1959. Z 22. majem 2017 so na ravni 26 držav EU uvedli paradigmo vzajemnega priznavanja zahtev za preiskovalna dejanja v kazenskem postopku, ki so jo implementirali s sprejemom Direktive 2014/41/EU o evropskem preiskovalnem nalogu v kazenskih zadevah. Šele sodna praksa bo pokazala, kako bo pravilo vzajemnega priznavanja dokazov zaživelo v praksi, saj imajo države članice različne (ustavne) standarde za določene posege v človekove pravice v okviru pridobivanja dokazov. Sodišča posamezne države bodo še vedno tehtala dopustnost in zakonitost dokazov, pridobljenih v drugi državi. Pri tehtanju v tujini pridobljenih dokazov se tako pojavlja vprašanje, katera merila naj upoštevajo slovenska sodišča, in sicer, kot že navedeno zgoraj, zgolj minimum EKČP, merila EU (v primeru dokazov iz drugih držav članic) ali pa tudi osrednje ustavne standarde kot nekakšno jedro lastne ustavne identitete. Prav na ta vprašanja skuša odgovoriti ta magistrska naloga. Ključne besede: dokazi iz tujine, človekove pravice in svoboščine, dokazni standardi, dopustnost in zakonitost dokazov.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dokazi iz tujine, človekove pravice, dokazni stardardi, zakonitost dokazov, kazenski postopek, kazensko procesno pravo
Objavljeno: 29.07.2020; Ogledov: 2603; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh