1. Kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja in opravljanje : magistrsko deloArta Ibishi Puhek, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu bom podrobneje obravnavala temo inkriminacij e kaznivega dejanja malomarnega zdravljenja in opravljanje zdravilske dejavnosti, ki je opredeljen a v 179. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ 1). Predmet proučevanja magistrskega dela bo ugotavljanje kako učinkovita in jasna je trenutna zakonska ureditev pri zaščiti pacientov pred malomarnim zdravljenjem ter problem dokazovanja vzročne zveze med malomarnim zdravljenjem in nastankom prepovedane posledice. Slovenija je ena izmed redkih držav, ki priznava splošno inkriminacijo malomarnega zdravljenja. Določa jo 179. člen KZ 1 z naslovom Malomarno zdravljenje in opravljanje zdravilske dejavnosti, ki je uvrščen v poglavje kaznivih dejanj zoper človekovo zdravje kot kazenskopravna zavarovana dobrina. V postopku zdravljenja mora zdravnik postopati z vso potrebno dolžno skrbnostjo in po pravilih medicinske stroke. V nasprotnem primeru, torej v primeru poslabšanja zdravja ali smrti pacienta, ima njegovo ravnanje elemente nedopustnosti. Ko se presoja njegovo ravnanje se uporablja skrbnost dobrega strokovnjaka. Ocenjuje se lahko le takšna skrbnost, ki je bila glede na strokovna merila v konkretnem času mo goča. S kazenskopravnega vidika in medicinske etike me zanima tudi aktualna kriza, ki jo je povzročila pandemija c ovid a 19. Pandemija c ovid a 19 je odprla številna vprašanj a medicinske etike in predstavlja velik izziv pri ugotavljanju domnevne kršitve v pro cesu zdravljenja s strani zdravnikov in zdravstvenih delavcev. V eksperimentalnem delu bodo predstavljeni pridobljeni podatki z raziskave, ki bo opravljena z intervjujem, kjer bodo odgovarjali izbrani zdravniki in drugi zdravstveni delavci. Skozi magistrsk o delo me bo vodilo vprašanje kako učinkovita in jasna je trenutna zakonska ureditev pri zaščiti pacientov pred protipravnimi ravnanji zdravnikov in drugega medinskega osebja ter problematiko sodnega postopka pri dokazovanju malomarnega zdravljenja.
Ključne besede: malomarno zdravljenje, opravljanje zdravilske dejavnosti, dolgi in naporni sodni postopki, sodni izvedenec medicinske stroke, pandemija covida-19, kršitev dolžnosti zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 348; Prenosov: 14
 Celotno besedilo (9,89 MB) |
2. Pravne posledice kršitve predložitvene dolžnosti z vidika Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin : diplomsko deloZlata Okugić, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo preučuje možne pravne posledice, ki nastanejo kadar nacionalno zadnjestopenjsko sodišče krši svojo predložitveno dolžnost iz tretjega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Uvodoma se s pomočjo deskriptivne metode opredeli postopek predhodnega odločanja in z uporabo zgodovinske metode pregleda njegov razvoj in spremembe, ki jih je prinesla sodna praksa Sodišča Evropske unije. Za preučitev te prakse se poleg zgodovinske metode uporabi tudi metoda analize. Po pregledu pravnih posledic kršitve predložitvene dolžnosti na unijski in nacionalni ravni se v diplomskem delu osredotočimo na analizo sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in preučitev kršitve predložitvene dolžnosti z vidika Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Posameznik sicer ne more predložiti vprašanja za predhodno odločanje neposredno Sodišču Evropske unije, lahko pa kršitev konvencijskih pravic uveljavlja pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Ključne ugotovitve izhajajo iz analizirane sodne prakse tega sodišča. Kadar nacionalno sodišče ne predloži vprašanja za predhodno odločanje, pri tem pa se ne opredeli do strankinega predloga glede predložitve tega vprašanja Sodišču Evropske unije in ne navede izjem iz zadeve CILFIT, pride do kršitve 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Ključne besede: zadnjestopenjsko sodišče, kršitev predložitvene dolžnosti, Sodišče Evropske unije, Evropsko sodišče za človekove pravice, zadeva CILFIT
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2022; Ogledov: 1713; Prenosov: 108
Celotno besedilo (1003,76 KB) |
3. Izvajanje starševske skrbi : diplomsko deloSara Damijan Ovnič, 2021, diplomsko delo Opis: Starši imajo v razmerju do svojih otrok ogromno pravic in dolžnosti. Osnova teh pravic in dolžnosti izvira iz Ustave Republike Slovenije, ki v 54. členu predpisuje, da imajo starši pravico ter dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že od nekdaj smo torej poznali roditeljsko pravico, ki je bila namenjena temu, da starši zagotovijo korist svojih mladoletnih otrok. Družinski zakonik je roditeljsko pravico zamenjal z novim pojmom, in sicer jo je poimenoval starševska skrb, saj jo lahko v razmerju do otroka izvajajo tudi druge odrasle osebe, ki niso otrokovi roditelji. Torej, starševska skrb ne zajema le pravice in dolžnosti bioloških staršev, ampak tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, kot npr. posvojitelje. Ena izmed najpomembnejših dolžnosti staršev je zagotavljanje otrokove koristi, s čimer naj bi zagotovili uspešen telesni in duševni razvoj otroka ter ga pripravili na samostojno življenje in delo. Starševska skrb pripada obema od staršev. Težave se pokažejo šele ob razpadu življenjske skupnosti staršev otroka. V preteklosti so starši imeli popolno pravico nad vzgojo otroka, danes pa vedno bolj postaja del javnosti in strokovnih služb. Država sme v okviru svojih organov (center za socialno delo, policija, sodišče) posegati v otrokovo življenje, če je ogrožena korist otroka, je pa mnenja, da vsak starš najbolje pozna svojega otroka in ve, kakšne so njegove potrebe
Ključne besede: starševska skrb, otrokova korist, Družinski zakonik, starševske pravice in dolžnosti, izvajanje starševske skrbi, odnos med starši ter otroki
Objavljeno v ReVIS: 13.01.2022; Ogledov: 2417; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,71 MB) |
4. Vpliv religije na vlogo ženske v Indiji : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeAneja Konič, 2018, diplomsko delo Opis: Religija je vedno imela močan vpliv na razvoj vseh kultur sveta. Njen vpliv v vzhodnih
državah sveta je močnejši od držav na zahodu. Pomen besede religija najdemo v spoštovanju
nečesa višjega. Nekatere religije to častijo kot enega boga, na katerega se ljudje obračajo
samo takrat, ko potrebujejo pomoč (Flere, 2005). Na drugi strani pa poznamo religije, ki
imajo več bogov, religije, ki vplivajo na mišljenje ljudi, jim določajo vloge, naloge, religije,
katerih začetki segajo daleč v zgodovino in katerim so pripadniki globoko predani. Taka
religija je hinduizem.
Diplomska naloga se osredotoča predvsem na indijske ženske in njihove vloge oziroma
položaj, ki ga posledično imajo zaradi hinduizma. Razkriva, kako religija vpliva na to, kaj je
ženskam določeno opravljati v družini, katere so njihove družinske vloge, kakšen je njihov
položaj v verskem življenju, obravnava njihovo podrejenost moškemu in obenem čutenje
njihove pripadnosti religiji. V delu sem med seboj primerjala različne sociološke obravnave
religije.
Posvetila sem se temu, da sem raziskala, kako in skozi katera področja hinduizem vpliva na
žensko vlogo. Izkazalo se je, da je vpliv religije moč najti na različnih področjih življenja
žensk in da jim skozi ta določa pravila in naloge, ki jih morajo izpolnjevati. V raziskavi sem
se osredotočila tudi na osebno razmišljanje žensk o njihovih vlogah.
Ključne besede: religija, vloga žensk, hinduizem, Indija, družina, dolžnosti, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 12.01.2021; Ogledov: 2611; Prenosov: 133
Celotno besedilo (1,27 MB) |
5. Šeriatsko pravo in njegov vpliv na družinsko pravo v Bosni in Hercegovini : diplomsko deloKristina Abramović, 2009, diplomsko delo Ključne besede: Šeriatsko pravo, Versko pravo, Družinsko pravo, Zakonska zveza, Žena, Poligamija, Razveza, dolžnosti, prošnja za ženitev, poroka, Hanefiti, Malikiti, Šafiiti, Hanimabiti, Imamiti, šeriat, sodna praksa, mnogoženstvo, družine, pravna praksa
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2019; Ogledov: 2927; Prenosov: 119
Celotno besedilo (436,07 KB) |
6. Razmerje med starši in otroki : diplomsko deloMartina Kovačec, 2017, diplomsko delo Opis: Razmerje med starši in otroki je urejeno v določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Vsak otrok ima pravico poznati svoj izvor, to pomeni, da ima pravico vedeti, kdo je njegov oče in kdo njegova mati. Razmerje med starši in otroki se ureja v skladu z zakonom in drugimi pravnimi akti, ki so relevantni za to področje. Razmerje med starši in otroki ureja vsa področja v zvezi s temi razmerji, to pomeni od ugotavljanja in priznavanja očetovstva do roditeljske pravice ter nadalje do skrbništva, rejništva in posvojitve. Zajema zelo širok okvir družinskega prava in hkrati najpomembnejšega. Razmerje med starši in otroki obravnava pravice in dolžnosti staršev ter pravice in dolžnosti otrok. V primeru razpada zakonske ali zunajzakonske skupnosti, v kateri so prisotni otroci, gre običajno za zelo zahtevne postopke, zato se običajno vključi tudi center za socialno delo, ne malokdaj pa tudi sodišče. Obema institucijama je najpomembnejša skrb, da se čim manj posega v otroka in njegovo vzgojo, razvoj in varstvo. Otroci so v takih primerih najbolj izpostavljeni, ranljivi, a se velikokrat pozabi na njihovo dobrobit. Naše pravo se mora ob vseh aktih Republike Slovenije zgledovati tudi po konvencijah in uredbah Evropske unije, ki so primerne za to področje.
Ključne besede: razmerje med starši in otroki, otrokove pravice, roditeljske pravice, dolžnosti, posvojitve, rejništvo, Center za socialno delo
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 4579; Prenosov: 192
Celotno besedilo (698,18 KB) |
7. Trajna nevtralnost držav, pridobitev statusa ter pravice in dolžnosti nevtralnih držav : diplomsko deloKaja Romšek, 2015, diplomsko delo Ključne besede: država, zunanja politika, trajna nevtralnost, mednarodno javno pravo, vojno pravo, humanitarno pravo, nevtralne države, pravice in dolžnosti, mednarodna skupnost
Objavljeno v ReVIS: 13.12.2017; Ogledov: 3809; Prenosov: 161
Celotno besedilo (684,47 KB) |
8. |
