Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Razmerje med starši in otroki
Martina Kovačec, 2017

Opis: Razmerje med starši in otroki je urejeno v določbah Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR). Vsak otrok ima pravico poznati svoj izvor, to pomeni, da ima pravico vedeti, kdo je njegov oče in kdo njegova mati. Razmerje med starši in otroki se ureja v skladu z zakonom in drugimi pravnimi akti, ki so relevantni za to področje. Razmerje med starši in otroki ureja vsa področja v zvezi s temi razmerji, to pomeni od ugotavljanja in priznavanja očetovstva do roditeljske pravice ter nadalje do skrbništva, rejništva in posvojitve. Zajema zelo širok okvir družinskega prava in hkrati najpomembnejšega. Razmerje med starši in otroki obravnava pravice in dolžnosti staršev ter pravice in dolžnosti otrok. V primeru razpada zakonske ali zunajzakonske skupnosti, v kateri so prisotni otroci, gre običajno za zelo zahtevne postopke, zato se običajno vključi tudi center za socialno delo, ne malokdaj pa tudi sodišče. Obema institucijama je najpomembnejša skrb, da se čim manj posega v otroka in njegovo vzgojo, razvoj in varstvo. Otroci so v takih primerih najbolj izpostavljeni, ranljivi, a se velikokrat pozabi na njihovo dobrobit. Naše pravo se mora ob vseh aktih Republike Slovenije zgledovati tudi po konvencijah in uredbah Evropske unije, ki so primerne za to področje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: razmerje med starši in otroki, otrokove pravice, roditeljske pravice, dolžnosti, posvojitve, rejništvo, Center za socialno delo
Objavljeno: 12.07.2018; Ogledov: 2127; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (698,18 KB)

4.
5.
Vpliv religije na vlogo ženske v Indiji
Aneja Konič, 2018

Opis: Religija je vedno imela močan vpliv na razvoj vseh kultur sveta. Njen vpliv v vzhodnih državah sveta je močnejši od držav na zahodu. Pomen besede religija najdemo v spoštovanju nečesa višjega. Nekatere religije to častijo kot enega boga, na katerega se ljudje obračajo samo takrat, ko potrebujejo pomoč (Flere, 2005). Na drugi strani pa poznamo religije, ki imajo več bogov, religije, ki vplivajo na mišljenje ljudi, jim določajo vloge, naloge, religije, katerih začetki segajo daleč v zgodovino in katerim so pripadniki globoko predani. Taka religija je hinduizem. Diplomska naloga se osredotoča predvsem na indijske ženske in njihove vloge oziroma položaj, ki ga posledično imajo zaradi hinduizma. Razkriva, kako religija vpliva na to, kaj je ženskam določeno opravljati v družini, katere so njihove družinske vloge, kakšen je njihov položaj v verskem življenju, obravnava njihovo podrejenost moškemu in obenem čutenje njihove pripadnosti religiji. V delu sem med seboj primerjala različne sociološke obravnave religije. Posvetila sem se temu, da sem raziskala, kako in skozi katera področja hinduizem vpliva na žensko vlogo. Izkazalo se je, da je vpliv religije moč najti na različnih področjih življenja žensk in da jim skozi ta določa pravila in naloge, ki jih morajo izpolnjevati. V raziskavi sem se osredotočila tudi na osebno razmišljanje žensk o njihovih vlogah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: religija, vloga žensk, hinduizem, Indija, družina, dolžnosti, diplomske naloge
Objavljeno: 12.01.2021; Ogledov: 711; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

6.
Izvajanje starševske skrbi
Sara Damijan Ovnič, 2021

Opis: Starši imajo v razmerju do svojih otrok ogromno pravic in dolžnosti. Osnova teh pravic in dolžnosti izvira iz Ustave Republike Slovenije, ki v 54. členu predpisuje, da imajo starši pravico ter dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Že od nekdaj smo torej poznali roditeljsko pravico, ki je bila namenjena temu, da starši zagotovijo korist svojih mladoletnih otrok. Družinski zakonik je roditeljsko pravico zamenjal z novim pojmom, in sicer jo je poimenoval starševska skrb, saj jo lahko v razmerju do otroka izvajajo tudi druge odrasle osebe, ki niso otrokovi roditelji. Torej, starševska skrb ne zajema le pravice in dolžnosti bioloških staršev, ampak tudi tistih oseb, ki jih pravo šteje za starše, kot npr. posvojitelje. Ena izmed najpomembnejših dolžnosti staršev je zagotavljanje otrokove koristi, s čimer naj bi zagotovili uspešen telesni in duševni razvoj otroka ter ga pripravili na samostojno življenje in delo. Starševska skrb pripada obema od staršev. Težave se pokažejo šele ob razpadu življenjske skupnosti staršev otroka. V preteklosti so starši imeli popolno pravico nad vzgojo otroka, danes pa vedno bolj postaja del javnosti in strokovnih služb. Država sme v okviru svojih organov (center za socialno delo, policija, sodišče) posegati v otrokovo življenje, če je ogrožena korist otroka, je pa mnenja, da vsak starš najbolje pozna svojega otroka in ve, kakšne so njegove potrebe
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: starševska skrb, otrokova korist, Družinski zakonik, starševske pravice in dolžnosti, izvajanje starševske skrbi, odnos med starši ter otroki
Objavljeno: 13.01.2022; Ogledov: 237; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

7.
Pravne posledice kršitve predložitvene dolžnosti z vidika Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Zlata Okugić, 2021

Opis: Diplomsko delo preučuje možne pravne posledice, ki nastanejo kadar nacionalno zadnjestopenjsko sodišče krši svojo predložitveno dolžnost iz tretjega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije. Uvodoma se s pomočjo deskriptivne metode opredeli postopek predhodnega odločanja in z uporabo zgodovinske metode pregleda njegov razvoj in spremembe, ki jih je prinesla sodna praksa Sodišča Evropske unije. Za preučitev te prakse se poleg zgodovinske metode uporabi tudi metoda analize. Po pregledu pravnih posledic kršitve predložitvene dolžnosti na unijski in nacionalni ravni se v diplomskem delu osredotočimo na analizo sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice in preučitev kršitve predložitvene dolžnosti z vidika Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Posameznik sicer ne more predložiti vprašanja za predhodno odločanje neposredno Sodišču Evropske unije, lahko pa kršitev konvencijskih pravic uveljavlja pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Ključne ugotovitve izhajajo iz analizirane sodne prakse tega sodišča. Kadar nacionalno sodišče ne predloži vprašanja za predhodno odločanje, pri tem pa se ne opredeli do strankinega predloga glede predložitve tega vprašanja Sodišču Evropske unije in ne navede izjem iz zadeve CILFIT, pride do kršitve 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zadnjestopenjsko sodišče, kršitev predložitvene dolžnosti, Sodišče Evropske unije, Evropsko sodišče za človekove pravice, zadeva CILFIT
Objavljeno: 10.06.2022; Ogledov: 60; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1003,76 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh