1. |
2. |
3. Socialna oskrba starejših osebValentina Puc, 2019 Opis: Ko se rodi oseba, smo vsi veseli. Ko nekoga izgubimo, smo vsi žalostni. Ali kdaj pomislimo, kako bi lahko spremenili svoje življenje? Način življenja, v katerem živimo, je vsak dan bolj stresen. Dogaja se veliko nesreč. Veliko raziskav je že pokazalo, da so številke iz leta v leto bolj spremenjene – nekatere kažejo tudi v negativne smeri. Ljudje se premalokrat zavedamo, da bi lahko spremenili tempo življenja. Ali se kdaj vprašamo, kaj bo z nami, ko bomo starejši? Ali bo kdo poskrbel za nas?
Diplomska naloga, ki sem jo napisala opisuje in predstavlja možnosti, ki jih imamo ljudje, ko smo starejši. Velikokrat se ljudje znajdemo v situacijah, v katerih naenkrat postanemo odvisni od pomoči drugih. V nalogi sem opisala najboljše možnosti, do katerih imamo vsi pravice.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, socialna oskrba, Vaskularna demenca, Frontotemporalna demenca, Alzheimerjeva bolezen, pokojnine
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 2582; Prenosov: 178
 Celotno besedilo (1,09 MB) |
4. Socialna infrastruktura v oskrbovalnih sistemih starostnikov osrednjeslovenske statistične regijeKatja Gorenc, 2020 Opis: Dolgotrajna oskrba je aktualna problematika v Evropi in v Sloveniji. Glede na vse večji izziv staranja prebivalstva bodo morale občine v prihodnosti povečati izdatke, namenjene dolgotrajni oskrbi, zgolj za ohranitev trenutnega stanja. Izboljšanje se vsakoletno oddaljuje, saj stroka ne najde uspešnih rešitev. Magistrsko delo proučuje razvitost dolgotrajne oskrbe v Sloveniji in razpoložljivost različnih oblik oskrbe starostnikov. Poleg predstavitve najpogostejših oblik socialne infrastrukture za oskrbo starostnikov so predstavljene tudi kapacitete in povpraševanje. Teoretični del magistrskega dela tvorijo analize in povzetki obstoječih raziskav ter literature in interpretacija javno dostopnih statističnih podatkov. Praktični del je izsledek odgovorov na vprašalnik, ki bo posredovan vsem občinam osrednjeslovenske statistične regije. Poleg analize odgovorov na vprašalnik bodo temelj za potrditev hipoteze tudi javno dostopni statistični podatki. Namen magistrskega dela je predstaviti aktualno problematiko staranja prebivalstva, ki vpliva na vse večje potrebe po vzpostavitvi delujočega sistema, ki bo sistematično urejal področje dolgotrajne oskrbe. Namen je tudi opozoriti na različne stopnje dostopnosti oskrbe med statističnimi regijami Slovenije. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, ali obstajajo razlike med ponudbo in povpraševanjem socialne infrastrukture v oskrbovalnih sistemih starostnikov med osrednjeslovensko in drugimi statističnimi regijami ter na podlagi ugotovitev potrditi zastavljeni hipotezi. V nalogi smo ugotovili, da obstajajo razlike med ponudbo in povpraševanjem med osrednjeslovensko in drugimi statističnimi regijami, poleg tega pa tudi, da povpraševanje znatno presega ponudbo. Ugotovitve magistrskega dela bi lahko stroka uporabila za smernice do ustreznih rešitev, ki bi ublažile negativne posledice staranja prebivalstva in na podlagi izsledkov pristopila k iskanju rešitev, katerih pozitivne učinke bi sčasoma občutili prav vsi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna infrastruktura, dolgotrajna oskrba, institucionalna oskrba, starostniki, staranje prebivalstva, statistika
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 1097; Prenosov: 69
Celotno besedilo (2,30 MB) |
5. Alternativne oblike bivanja za starejše in pravne podlage za njihovo implementacijo v SlovenijiNatalija Sovič Jelenko, 2020 Opis: Osrednja tema magistrskega dela je predstaviti nekatere oblike bivanja starejših, ki so v tujini že razvite, v Sloveniji pa se pojavljajo šele v zadnjem obdobju, ter njihovo implementacijo v Sloveniji v povezavi s sprejetimi strategijami in pravnimi podlagami. Za Slovenijo je značilno pomanjkanje raznovrstnih nastanitev za bivanje starejših. V preteklosti je bil poudarek predvsem na institucionalnih oblikah na eni strani in na drugi strani na vlogi neformalnih oskrbovalcev in družine kot osnovne celice, ki je dolžna poskrbeti za ostarele svojce. Zaradi trenda staranja družbe in spremenjenega načina življenja je potrebno prilagoditi zakonodajne okvire in tudi spremeniti miselnost starejše in srednje generacije. S poudarkom na medgeneracijskem sodelovanju pa ustrezno vključiti mlajšo generacijo. To smo ugotavljali z analizo sprejetih strategij in zakonodaje, analizo raziskav, ki so jo s področja obravnavane teme izvedle različne inštitucije in posamezniki, ter z intervjuji posameznikov, ki so vpeti v uvajanje oz. izvajanje pilotskih projektov in nudenje pomoči starejšim. Namen in cilj tega magistrskega dela je preučiti, kakšen je odnos do dóma in ekonomsko-socialni položaj starejših prebivalcev v Sloveniji v povezavi z možnimi % alternativnimi oblikami bivanja za starejše, kakšne oblike že obstajajo in kako so starejši seznanjeni s tem. Glede ugotovitev podajamo predloge, da se za večjo prepoznavnost o možnih oblikah bivanja in že uveljavljenih pomočeh starejšim v večji meri vključijo občine, krajevne skupnosti, lokalna društva in organizacije, kot npr. organizacije rdečega križa, društva upokojencev, skratka tudi tisti, ki jih starejši poznajo in jim zaupajo. Več bi se morali uporabljati tiskani mediji, v katerih bi bile celovito in jasno predstavljene različne informacije in kontaktni podatki posameznih ustanov in izvajalcev pomoči ter primeri dobrih praks.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: staranje prebivalstva, medgeneracijsko sožitje, dolgotrajna oskrba, bivanjska skupnost, sobivanje, stanovanjske zadruge
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 946; Prenosov: 94
Celotno besedilo (1,79 MB) |
6. Zakonodaja in financiranje kot omejitve na področju razvoja oskrbovanih stanovanjNastja Cinzia Hrobat, 2020 Opis: Z večanjem populacije starejših narašča pomembnost vprašanja solidarnosti, sožitja in umestitve te ranljive skupine ljudi v sodobno družbo. Z daljšanjem življenjske dobe se večajo stroški dolgotrajne, zdravstvene in socialne oskrbe. V Sloveniji prevladuje institucionalen način dolgotrajne oskrbe v domovih za ostarele, ki temelji na kurativi, ne pa tudi na rehabilitaciji in preventivi. Izbira mnogih je staranje v lastnem domu, ker želijo potomcem zapustiti nepremičnino ali si selitve v prilagojeno okolje ne morejo privoščiti zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev. Državna politika predvideva deinstitucionalizacijo v smislu okrepitve izvajanja pomoči na domu, ki je sedaj marsikje nedosegljiva zaradi pretežno ruralne poselitve starejših. Takšna okrepitev socialne oskrbe je potrebna, za ohranjanje samostojnosti starajočih pa je nujen tudi razvoj v smeri izboljšanja prilagojenega grajenega okolja, kar predstavljajo bivanjske skupnosti in oskrbovana stanovanja. Področje oskrbovanih stanovanj je v razvoju zastalo zaradi pomanjkljive, razpršene in na mestih sporne zakonske ureditve, skoraj neobstoječih načinov financiranja in slabe pripravljenosti lokalnih skupnosti na prevzem odgovornosti pri izpolnjevanju svojih nalog. V delu smo povzeli aktualno stanje slovenske stanovanjske zakonodaje in zakonodaje s področja dolgotrajne oskrbe. Za nezadostno izvajanje dolgotrajne oskrbe v oskrbovanih stanovanjih je krivo tako pomanjkanje ustrezne zakonodaje, ki bi primerno urejala pravice starejših in način njihovega izvajanja, kot neenotnost in neizvajanje predpisov. Potrebno je sprejeti predlog ZDOZDO za poenotenje področja. Naknadno je treba uvesti spremembe in dopolnitve zakona tudi s področja oskrbovanih stanovanj, ki je urejeno le z dvema pravilnikoma. Praksa kaže potrebo po regulaciji in nadzoru. Predstavili smo finančne možnosti investiranja v gradnjo in preverili realno stanje bivanja v oskrbovanem stanovanju. Država priporočila EU po deinstitucionalizaciji jemlje v smislu oskrbe na domu, kar ocenjujemo za korak nazaj. V delu smo prikazali spregledane prihranke oziroma možnosti za zmanjšanje izdatkov, ki jih vlada lahko ustvari z upravljanjem z riziki in investiranjem v gradnjo oskrbovanih stanovanj. Pripravljenost občin na ustvarjanje primernih bivališč za starejše smo preverili z metodo intervjuja in izračuna razmerja med ponudbo in povpraševanjem po stanovanjih glede na regijo. Institucije na državni in lokalni ravni so slabo informirane in ne razumejo družbenega pomena oskrbovanih stanovanj. Ugotavljamo apatičnost in nepripravljenost občin ter potrebo po izboljšanju komunikacije med oblikovalci politik. Predstavili smo konkretne načine financiranja gradnje oskrbovanih stanovanj, potrebne zakonske ureditve, metode za zmanjšanje stroškov in pomen razvoja v smeri bivanjskih skupnosti, s čimer smo prispevali k strokovni podlagi za razvoj področja oskrbovanih stanovanj. Glavni doprinos dela je dognanje, da z bivanjem starostnikov v prilagojenem okolju podaljšamo njihove sposobnosti samooskrbe in s tem ustvarimo vzdržno dolgotrajno oskrbo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: oskrbovana stanovanja, bivanje starejših, dolgotrajna oskrba, družbena vrednost, trajnostno bivanje
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 761; Prenosov: 68
Celotno besedilo (1,52 MB) |
7. Model ekonomskega vrednotenja življenjskega sloga in prostorsko oskrbnih potreb starostnikovMarta Kavšek, 2019 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, življenjski slog, oskrba na domu, oskrbovana stanovanja, institucionalna oskrba, socialnovarstveni zavodi, starejši ljudje, stanovanjske skupnosti, ekonomski modeli, disertacije
Objavljeno: 22.07.2021; Ogledov: 600; Prenosov: 38
Celotno besedilo (3,33 MB) |
8. Dolgotrajna oskrba starejšihKlaudija Kavšek, 2015 Opis: To, da se populacija danes stara je danes postalo že dejstvo. Projekcije kažejo, da bo v
Sloveniji do leta 2060 več kot 14 % delež celotne populacije starejše od 80 let. Po celem svetu
pa naj bi bilo do leta 2050 kar 16 % delež celotne populacije starejše od 65 let. Njihov
povečan delež bo vodil k povečanju števila ljudi, ki bodo zaradi starosti ali bolezni oslabeli ali
povsem izgubili samostojnost ter postali odvisni od pomoči druge osebe. Priča smo torej
naraščanju potreb po dolgotrajni oskrbi, ki je oblika nege, ki se zagotovi nekomu, ki potrebuje
pomoč pri vsakdanjih življenjskih aktivnostih zaradi nesreče, bolezni, upada kognitivnih
sposobnosti, kroničnih bolezni ali pa visoke starosti, običajno skozi daljše časovno obdobje. Z
vzpostavitvijo sistema dolgotrajne oskrbe pa se bo morala soočiti tudi Slovenija. Avtorica v
diplomskem delu zato obravnava področje dolgotrajne oskrbe starejših. Zadala si je cilj, da
opredeli ureditev formalne in neformalne oskrbe v Sloveniji in ugotovi kakšne vrste
dolgotrajne oskrbe imajo starejši na voljo. V empiričnem delu naloge se avtorica omeji na
pregled in analizo statističnih podatkov o dolgotrajni oskrbi starejših v Sloveniji, ki so precej
pomembni za nadaljnji razvoj ureditve sistema dolgotrajne oskrbe pri nas.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, formalna oskrba, neformalna oskrba, starostniki, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 480; Prenosov: 0 |
9. Pot razvoja domov za starostnikeMartin Erjavec, 2020 Opis: V diplomski nalogi smo podrobneje predstavili vzroke, ki so pripeljali do potreb po ustanovah,
kot so zdajšnji domovi za upokojence, in razvoj zdravstvene nege skozi čas. Glavne podatke
smo pridobili z izvedbo kvalitativnih intervjujev, ki smo jih opravili z visoko strokovnimi
osebami, ki so oziroma še danes profesionalno delujejo v takih ustanovah, s pregledom
strokovne literature, kjer so razvidne smernice za prihodnost, in s podrobnim pregledom
organizacije dela v Domu upokojencev Kranj, v katerem smo zaposleni kot vodja tehnične
enote. Na začetku smo se osredotočili na populacijo ljudi, ki so potrebovali tako socialno
ustanovo za svoje lastno preživetje. Nekateri so prišli v ustanovo zgolj spokojno umreti, sicer
bi jih našli v kakšnem jarku, zato so se prve takšne ustanove imenovale tudi hiralnice. Kasneje
smo opisali, kako se je z razvojem in predvsem zaradi vse večjih zdravstvenih potreb ljudi
razvijala tudi zdravstvena nega, ki je danes na zelo visoki oziroma vrhunski ravni. Namen
raziskave je predvideti smernice vsebinskega razvoja, kot tudi razvoja zdravstvene nege v
domovih za upokojence v obdobju 2020–2030. Na osnovi takih raziskav bi se lahko tudi
tehnološko stroka v nekem obdobju pripravila na spremembe, ki jih prinaša razvoj v
prihodnosti. Ključnega pomena pri razvoju bo vsekakor Zakon o dolgotrajni oskrbi. Od tega
zakona bo odvisno, kako bodo organizacijsko in vsebinsko v prihodnosti videti domovi za
upokojence.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: domovi upokojencev, zdravstvena nega, razvoj, kvalitativni intervjuji, dolgotrajna oskrba, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 626; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,82 MB) |
10. Fizioterapevtska obravnava starejših odraslih v institucijah in na domuBlaž Pleteršnik, 2022 Opis: Staranje je proces, ki doleti vsakega. Slovenija se kot tudi ostale razvite države sveta sooča z demografsko krizo, ki je posledica staranja prebivalstva. Delež starejše populacije se veča, kar prinaša nove izzive in spremembe na področjih zdravstva, ekonomije in sociologije. Pri skupini starejših odraslih so v večjem številu kot pri ostalih skupinah prisotne specifične zdravstvene značilnost. Značilne so pogoste poškodbe mišično-skeletnega sistema, med katere uvrščamo zlome, ki so lahko pri starejših odraslih tudi usodni. Pri starejših odraslih je prisotno tudi veliko kroničnih obolenj, kot so srčno-žilne bolezni, kronična obstruktivna bolezen pljuč in možgansko-žilne bolezni. Pri starejših so pogosti tudi geriatrični sindromi, med katere prištevamo tudi padce in krhkost. Naštete značilnosti vplivajo na funkcionalnost posameznika in povzročajo težave pri opravljanju osnovnih in instrumentalnih življenjskih aktivnosti, kar negativno vpliva na samostojnost starejšega odraslega. Posledično se veča število oseb, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Ta se pri nas pretežno izvaja v institucijah, kot so negovalni oddelki bolnišnic in v domovih za starejše. V nalogi smo raziskali fizioterapevtsko obravnavno starejših odraslih na domu, ki je lahko del storitev dolgotrajne oskrbe. Fizioterapevtska obravnava na domu je lahko učinkovita tako kot del rehabilitacije ali kot preventiva pri preprečevanju padcev in funkcionalnega upada pri starejših odraslih. Pomembna je prilagoditev obravnav posameznemu starejšemu odraslemu in njegovim potrebam, sodelovanje s soudeleženimi pri obravnavah in oskrbi ter določanje uresničljivih ciljev. Tudi slovenski Zakon o dolgotrajni oskrbi zajema izvajanje fizioterapevtskih storitev na domu za ohranjanje samostojnosti.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: staranje prebivalstva, zdravje starejših odraslih, dolgotrajna oskrba, fizioterapevtska obravnava starejših odraslih na domu
Objavljeno: 08.04.2022; Ogledov: 461; Prenosov: 50
Celotno besedilo (1,04 MB) |
