1. |
2. Fluktuacija zaposlenih v dolgotrajni oskrbiMarija Kos, 2025, magistrsko delo Opis: Izhodišča: Danes v Sloveniji in večini držav po svetu velik izziv predstavlja staranje prebivalstva in posledično vse večje povpraševanje po dolgotrajni oskrbi. Demografske spremembe vplivajo na različna področja življenja, zato je nujno, da se nanje odzovemo. Dolgotrajna oskrba v Sloveniji s svojo zakonsko ureditvijo in potrebnimi aktivnostmi zaostaja za ostalimi evropskimi državami. Nujno potreben sprejeti zakon o dolgotrajni oskrbi v Sloveniji se je sčasoma spremenil in dopolnil, še vedno pa prinaša velik izziv, saj je povpraševanje po oskrbi večje, kot je na voljo oskrbovalnega in zdravstvenega kadra. Stanje s kadrom v dolgotrajni oskrbi je dodatno poslabšala epidemija covida-19, ki je fluktuacijo ključnih izvajalcev dolgotrajne oskrbe še povečala. Namen raziskave je proučiti dejavnike, ki zavirajo in spodbujajo zaposlovanje v dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, opozoriti na potrebne nujne ukrepe za spodbujanje zaposlovanja in podati pobude za promocijo zaposlovanja v dolgotrajni oskrbi.
Metode: Uporabljena je bila kvalitativna metoda zbiranja podatkov s polstrukturiranimi intervjuji, izvajanimi v fokusnih skupinah ali individualno. Predloga za intervju je bil projekt Promocija poklicev v dolgotrajni oskrbi (V3-2243), sestavljen iz poglavitnih tematik in podtem, ki smo jih raziskovali. Sodelujoči v raziskavi (n = 35) so bili zaposleni in nekdanji zaposleni v domovih za starejše v Sloveniji ter po en predstavnik Ministrstva za solidarno prihodnost, Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije in antropolog s področja dolgotrajne oskrbe, ki jim je bilo poslano vabilo za sodelovanje. Sodelovanje je bilo anonimno in prostovoljno. Rezultati intervjujev so bili analizirani s kodiranjem za opis in razumevanje tematike, ter podkrepljeni s citati sodelujočih. Prikaz rezultatov je v tabelarni in pripovedni obliki.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da zaposlovanje na področju dolgotrajne oskrbe v Sloveniji zavirajo predvsem neustrezni delovni pogoji, nizko plačilo, omejitve v izobraževalnem sistemu, pomanjkljiva ozaveščenost o dolgotrajni oskrbi, finančne omejitve organizacij, pomanjkanje ustrezno usposobljenega kadra in osebni dejavniki, kot so izgorelost, slabi odnosi v timu in nezadovoljstvo pri delu. Dejavnik, ki bi deloval spodbudno pri zaposlovanju, je predvsem v večjem številu kadra, višji plači, prilagoditvi delovnega časa in izboljšanju delovnih pogojev. Prav ti dejavniki so se poleg dejavnika, da je treba poklicem v dolgotrajni oskrbi povrniti ugled, izkazali tudi za nujno potrebne ukrepe za večje zaposlovanje v dolgotrajni oskrbi. Raziskava je pokazala, da imajo ključno vlogo pri promociji zaposlovanja v dolgotrajni oskrbi zaposleni, svojci uporabnikov dolgotrajne oskrbe, šole in glavni akterji države.
Razprava: Raziskava je razkrila fluktuacijo zaposlenih v dolgotrajni oskrbi v Sloveniji, vzroke odhodov in ozavestila ozadje vplivajočih dejavnikov. Razkrila je ključne dejavnike, ki jih je treba razumeti in odpraviti, če si želimo v prihodnosti imeti varno in kakovostno dolgotrajno oskrbo z dovolj ustrezno usposobljenega kadra. Ključne besede: dolgotrajna oskrba, fluktuacija, zaposleni v zdravstveni negi in oskrbi Objavljeno v ReVIS: 02.04.2025; Ogledov: 353; Prenosov: 4
Celotno besedilo (1,48 MB) |
3. CRP 2022 : promocija poklicev v dolgotrajni oskrbi (V3-2243)Karmen Erjavec, Sabina Krsnik, Ana Ramovš, Carmen Rajer, Sandra Arh, Ajda Cvelbar, Alenka Oven, 2024, končno poročilo o rezultatih raziskav Ključne besede: dolgotrajna oskrba, promocija poklicev, ukrepi, zaposlovanje, poročila Objavljeno v ReVIS: 05.10.2024; Ogledov: 640; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,46 MB) |
4. Long-term healthcare professionals’ experiences of burnout and correlation between burnout and fatigue : a cross-sectional studyKarmen Erjavec, Ljiljana Leskovic, 2023, izvirni znanstveni članek Opis: Objectives: The aim of the study was to analyze the long-term burnout levels of healthcare professionals (HCPs) working in Slovenian nursing homes during the fifth wave of the pandemic; to compare the results of similar facilities in 2020 and 2013; and to examine the correlation between demographics and burnout and fatigue among HCPs. Material and Methods: The study used a descriptive, correlational cross-sectional method. Results: In the fifth wave, HCPs suffered more from emotional exhaustion, depersonalization and lack of personal accomplishment than in the first wave of the pandemic and in the spring of 2013. The HCPs caring for COVID-19 patients and younger women had higher rates of burnout and fatigue than other occupational groups. There is a strong positive correlation between burnout and fatigue. Conclusions: There is an urgent need to address the problem of fatigue and burnout with administrative measures. Ključne besede: dolgotrajna oskrba, izgorelost, utrujenost Objavljeno v ReVIS: 20.09.2023; Ogledov: 1052; Prenosov: 19
Celotno besedilo (203,67 KB) |
5. |
6. Dolgotrajna oskrba in fizioterapevtska obravnava starejših odraslihŽiva Kozole, 2022, diplomsko delo Opis: Staranje populacije postaja problematika 21. stoletja, saj z naraščajočim številom starejših odraslih narašča tudi potreba po dolgotrajni oskrbi, po drugi strani pa hiter tempo življenja sorodnikom onemoglih starejših odraslih pogosto ne omogoča, da bi zanje skrbeli v udobju njihovega doma. Pogosto pa je takšna oblika neformalne oskrbe starejših iz strani svojcev lahko udi zdravstveno nevarna, zahtevna in obremenjujoča. Nemalokrat so zato prisiljeni sorodnika predati v institucionalno varstvo. Mnogi starejši odrasli to spremembo vzamejo kot dobro, saj so bili doma morda osamljeni, na nekatere pa vpliva negativno, kar se lahko kaže tudi kot poslabšanje zdravstvenega stanja, prisotnost depresije in progresijo demence. Sorodnikom starejših odraslih na domu navadno pomaga patronažna služba, socialni oskrbovalci in redkeje fizioterapevti. Fizioterapija ima zato na področju dolgotrajne oskrbe izjemno potencialno razvojno vlogo pri krepitvi kakovosti staranja. Ključne besede: Fizioterapija, starejši odrasli, dolgotrajna oskrba, imunski sistem. Objavljeno v ReVIS: 20.05.2022; Ogledov: 2248; Prenosov: 137
Celotno besedilo (822,77 KB) |
7. Fizioterapevtska obravnava starejših odraslih v institucijah in na domuBlaž Pleteršnik, 2022, diplomsko delo Opis: Staranje je proces, ki doleti vsakega. Slovenija se kot tudi ostale razvite države sveta sooča z demografsko krizo, ki je posledica staranja prebivalstva. Delež starejše populacije se veča, kar prinaša nove izzive in spremembe na področjih zdravstva, ekonomije in sociologije. Pri skupini starejših odraslih so v večjem številu kot pri ostalih skupinah prisotne specifične zdravstvene značilnost. Značilne so pogoste poškodbe mišično-skeletnega sistema, med katere uvrščamo zlome, ki so lahko pri starejših odraslih tudi usodni. Pri starejših odraslih je prisotno tudi veliko kroničnih obolenj, kot so srčno-žilne bolezni, kronična obstruktivna bolezen pljuč in možgansko-žilne bolezni. Pri starejših so pogosti tudi geriatrični sindromi, med katere prištevamo tudi padce in krhkost. Naštete značilnosti vplivajo na funkcionalnost posameznika in povzročajo težave pri opravljanju osnovnih in instrumentalnih življenjskih aktivnosti, kar negativno vpliva na samostojnost starejšega odraslega. Posledično se veča število oseb, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo. Ta se pri nas pretežno izvaja v institucijah, kot so negovalni oddelki bolnišnic in v domovih za starejše. V nalogi smo raziskali fizioterapevtsko obravnavno starejših odraslih na domu, ki je lahko del storitev dolgotrajne oskrbe. Fizioterapevtska obravnava na domu je lahko učinkovita tako kot del rehabilitacije ali kot preventiva pri preprečevanju padcev in funkcionalnega upada pri starejših odraslih. Pomembna je prilagoditev obravnav posameznemu starejšemu odraslemu in njegovim potrebam, sodelovanje s soudeleženimi pri obravnavah in oskrbi ter določanje uresničljivih ciljev. Tudi slovenski Zakon o dolgotrajni oskrbi zajema izvajanje fizioterapevtskih storitev na domu za ohranjanje samostojnosti. Ključne besede: staranje prebivalstva, zdravje starejših odraslih, dolgotrajna oskrba, fizioterapevtska obravnava starejših odraslih na domu Objavljeno v ReVIS: 08.04.2022; Ogledov: 1973; Prenosov: 91
Celotno besedilo (1,04 MB) |
8. Pot razvoja domov za starostnike : diplomska nalogaMartin Erjavec, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo podrobneje predstavili vzroke, ki so pripeljali do potreb po ustanovah,
kot so zdajšnji domovi za upokojence, in razvoj zdravstvene nege skozi čas. Glavne podatke
smo pridobili z izvedbo kvalitativnih intervjujev, ki smo jih opravili z visoko strokovnimi
osebami, ki so oziroma še danes profesionalno delujejo v takih ustanovah, s pregledom
strokovne literature, kjer so razvidne smernice za prihodnost, in s podrobnim pregledom
organizacije dela v Domu upokojencev Kranj, v katerem smo zaposleni kot vodja tehnične
enote. Na začetku smo se osredotočili na populacijo ljudi, ki so potrebovali tako socialno
ustanovo za svoje lastno preživetje. Nekateri so prišli v ustanovo zgolj spokojno umreti, sicer
bi jih našli v kakšnem jarku, zato so se prve takšne ustanove imenovale tudi hiralnice. Kasneje
smo opisali, kako se je z razvojem in predvsem zaradi vse večjih zdravstvenih potreb ljudi
razvijala tudi zdravstvena nega, ki je danes na zelo visoki oziroma vrhunski ravni. Namen
raziskave je predvideti smernice vsebinskega razvoja, kot tudi razvoja zdravstvene nege v
domovih za upokojence v obdobju 2020–2030. Na osnovi takih raziskav bi se lahko tudi
tehnološko stroka v nekem obdobju pripravila na spremembe, ki jih prinaša razvoj v
prihodnosti. Ključnega pomena pri razvoju bo vsekakor Zakon o dolgotrajni oskrbi. Od tega
zakona bo odvisno, kako bodo organizacijsko in vsebinsko v prihodnosti videti domovi za
upokojence. Ključne besede: domovi upokojencev, zdravstvena nega, razvoj, kvalitativni intervjuji, dolgotrajna oskrba, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1847; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,82 MB) |
9. Dolgotrajna oskrba starejših : diplomska naloga visokošolskega strokovnega študijskega programa prve stopnjeKlaudija Kavšek, 2015, diplomsko delo Opis: To, da se populacija danes stara je danes postalo že dejstvo. Projekcije kažejo, da bo v
Sloveniji do leta 2060 več kot 14 % delež celotne populacije starejše od 80 let. Po celem svetu
pa naj bi bilo do leta 2050 kar 16 % delež celotne populacije starejše od 65 let. Njihov
povečan delež bo vodil k povečanju števila ljudi, ki bodo zaradi starosti ali bolezni oslabeli ali
povsem izgubili samostojnost ter postali odvisni od pomoči druge osebe. Priča smo torej
naraščanju potreb po dolgotrajni oskrbi, ki je oblika nege, ki se zagotovi nekomu, ki potrebuje
pomoč pri vsakdanjih življenjskih aktivnostih zaradi nesreče, bolezni, upada kognitivnih
sposobnosti, kroničnih bolezni ali pa visoke starosti, običajno skozi daljše časovno obdobje. Z
vzpostavitvijo sistema dolgotrajne oskrbe pa se bo morala soočiti tudi Slovenija. Avtorica v
diplomskem delu zato obravnava področje dolgotrajne oskrbe starejših. Zadala si je cilj, da
opredeli ureditev formalne in neformalne oskrbe v Sloveniji in ugotovi kakšne vrste
dolgotrajne oskrbe imajo starejši na voljo. V empiričnem delu naloge se avtorica omeji na
pregled in analizo statističnih podatkov o dolgotrajni oskrbi starejših v Sloveniji, ki so precej
pomembni za nadaljnji razvoj ureditve sistema dolgotrajne oskrbe pri nas.
Ključne besede: dolgotrajna oskrba, formalna oskrba, neformalna oskrba, starostniki, diplomske naloge Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1805; Prenosov: 0 |
10. Model ekonomskega vrednotenja življenjskega sloga in prostorsko oskrbnih potreb starostnikov : doktorska disertacijaMarta Kavšek, 2019, doktorska disertacija Ključne besede: dolgotrajna oskrba, življenjski slog, oskrba na domu, oskrbovana stanovanja, institucionalna oskrba, socialnovarstveni zavodi, starejši ljudje, stanovanjske skupnosti, ekonomski modeli, disertacije Objavljeno v ReVIS: 22.07.2021; Ogledov: 1724; Prenosov: 82
Celotno besedilo (3,33 MB) |