Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


51 - 53 / 53
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
51.
Je ISIS država?
Eva Lukančič, 2020

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno, kaj je ISIS in opredelitev vprašanja, ali je ISIS oz. danes IS, priznana kot država. 1. člen Montevidejske konference določa štiri kriterije za nastanek nove države. To so prebivalstvo, ozemlje, lastna vlada in sposobnost sodelovanja z drugimi državami. Pri nastajanju držav pa ima prav tako zelo pomembno vlogo mednarodno pravo, ki pa ga ISIS pravno ne upošteva. V prvem delu diplomske naloge so postavljene tri hipoteze, ki bodo s pravno analitično metodo potrjene ali zavržene. V osrednjem delu je predstavljen pojem mednarodnega prava in zakaj je pomemben pri nastajanju novih držav. Opisana so načela mednarodnega prava, na katerih temelji mednarodni red in jih morajo spoštovati vse države v mednarodnih odnosih. Prav tako je opisano, katere kriterije država potrebuje za nastanek in kako se prizna novo nastalo državo. V osrednjem delu je predstavljena tudi ISIS, in sicer kako je nastala in se skozi zgodovino razvijala. Opredeljeno je, od kje se ISIS financira, kaj je njen cilj, s čim dosegajo svoje cilje in kako izvajajo medijsko propagando za pridobivanje novih pripadnikov. Za dosego svojih ciljev uporabljajo tudi terorizem, s katerim pa kršijo človekove pravice. V nadaljevanju je zato predstavljen tudi pojem terorizma, njegove značilnosti in kršenje človekovih pravic. Ker pa terorizem krši mednarodno pravo, je opisano tudi, kako se mednarodna skupnost bori proti terorizmu in kršenju človekovih pravic. Evropski parlament je sprejel številne resolucije na temo človekovih pravic in Islamske države. V okviru opredeljenih resolucij Evropskega parlamenta je v zadnjem delu diplomskega dela opravljena pravna analitična metoda
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: ISIS, mednarodno pravo, država, nastanek države, človekove pravice
Objavljeno: 19.07.2021; Ogledov: 384; Prenosov: 36
.pdf Celotno besedilo (682,25 KB)

52.
Razvojne prioritete države v proračunski perspektivi
Lina Lazar, 2013

Opis: V diplomskem delu je predstavljena proračunska poraba ministrstev po ključnih resorjih. Proračun je temeljni finančni račun države, ki odraža prioritete države na gospodarskem, socialnem in razvojnem področju. Državni proračun je pomemben instrument pri izvajanju večletne makroekonomske politike, s katero želi država zagotavljati stabilne javne finance in pospeševati gospodarski razvoj ter dosegati zastavljene družbene in gospodarske cilje. Diplomska naloga se dotika splošnih pojmov proračuna, kar zadeva javne finance, sestavo proračuna, potek proračunskega procesa, klasifikacije proračuna ter njegova načela. Drugi del je namenjen predstavitvi, analizi in interpretaciji rezultatov empirične raziskave, ki prikazuje odhodke države po ključnih resorjih v obdobju 2000–2012.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: javne finance, proračun, država, ministrstvo, resor, razvoj, Slovenija
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 363; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

53.
Mednarodnopravni vidiki spopadov na Južnem Kavkazu
David Bertalanič, 2021

Opis: Magistrsko delo obravnava tako ius in bello kot ius ad bellum, mednarodno kazensko pravo in druga področja mednarodnega prava. Njegov namen je ugotoviti položaj nepriznanih držav in njihovih oboroženih sil ter klasificirati obravnavane spopade. Obravnavani so tudi viri mednarodnega prava, dihotomije ius in bello, vojaška okupacija, ter zločin agresije. Položaj nepriznanih držav in njihovih oboroženih sil v oboroženih spopadih je obravnavan preko deklarativne in konstitutivne teorije ter vprašanja pravnih učinkov priznanja države. Klasifikacijo spopadov na Južnem Kavkazu otežuje tudi obstoj samooklicanih držav na tem območju. Analizirani so konflikti v Gorskem Karabahu, ki so potekali neposredno pred in po razpadu Sovjetske zveze, kot tudi spopadi leta 2020. Analizirani so tudi konflikti na območju Gruzije. Mednarodnopravni vidiki spopadov so obravnavani z opisovanjem geneze konfliktov, opredelitve njihovih značilnosti in udeležencev v njih, posamezni spopadi pa so se tudi klasificirali. Ugotovljeno je bilo, da oborožene sile Abhazije, Gorskega Karabaha in Južne Osetije niso nedržavni udeleženci v oboroženih spopadih, ker so pod splošnim nadzorom druge države. Prav tako je bilo ugotovljeno, da ima lahko akt priznanja države tudi konstitutivne učinke, da je območje Gorskega Karabaha še vedno okupirano, ter da je bil v spopadih na Južnem Kavkazu zagrešen zločin agresije. Magistrsko delo znanosti in stroki prispeva s celovitim pregledom mednarodnopravnih vidikov obravnavanih spopadov ter dodatno pravno argumentacijo na področju, ki je izrazito argumentativne narave. Širše znanosti in stroki prispeva predvsem s spoznanji o položaju nepriznanih držav v oboroženih spopadih, ker le ta niso omejena zgolj na območje Južnega Kavkaza.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: vojno pravo, nepriznana država, oboroženi spopadi, agresija, okupacija
Objavljeno: 05.01.2022; Ogledov: 268; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh