Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravni vidiki Schengenske meje med Slovenijo in Hrvaško s poudarkom na (dnevni) delovni migraciji
Stanislav Sobočan, 2016

Opis: Uspešnost integracij, mobilnost delavcev in migracije so le del učinkov, ki jih je prinesla Evropska unija. Nadnacionalna institucija, ki dopolnjuje državljanstvo posamezne nacionalne države in v kateri se odraža primarna narava prava Evropske unije, pomeni napredek v pojmovanju poenotene Evrope, hkrati pa ugotavljamo, da svoboda gibanja in mobilnost delavcev zmanjšujeta socialne pritiske v najrevnejši delih Unije tudi za tiste, ki ostajajo doma. S prostim pretokom delovne sile ustvarjamo možnosti za jasnejše in učinkovitejše gospodarske politike Unije, poleg tega pa mobilnost delovne sile pozitivno vpliva na gospodarski razvoj v določenih območjih, vendar je potrebno izpostaviti ugotovitev, da imigracije v določena območja ne prinašajo samo pozitivnih stvari. Kot manj sprejemljivo se ugotavlja dejstvo, da so ponavadi imigranti podvrženi asimilacijskim tokovom, možnemu zavračanju lokalnega prebivalstva, zmanjša se lahko tudi dinamičnost kapitala in gospodarstva v emigracijskih območjih. Kot ustrezen protiukrep tem ugotovitvam se postavljata pravilno oblikovanje in razvoj učinkovite regionalne politike, ki bi poskrbela za razvoj delovnih mest v gospodarsko manj razvitih delih Evropske unije. Ko govorimo o praktični in operativni uporabi pravnih norm Shengenske konvencije, lahko ugotovimo, da postavlja politika prebivalce tretjih držav v manj privilegiran položaj, kar pomeni, da so podvrženi ostrejši in doslednejši kontroli ob vstopu v schengensko območje in da so v primeru kontrole v notranjosti tudi podvrženi neprijetnim posledicam. V tem primeru se ugotavlja, da so ob formalni kontroli (tudi v primeru, da niso kazensko odgovorni oz. niso povzročili nobenih dogodkov ali prestopkov, ki bi podlegali kakršni koli obliki prijave) njihovi podatki zabeleženi v informacijski sistem EU (SIS), ki je enoten in daje možnost vpogleda vsem organom na področju varnosti v EU. Seznami pa so lahko tudi pozitivni, ko gre npr. za pregon osumljencev oz. storilcev kaznivih dejanj. Ugotavljamo, da predstavlja shengenska meja dejansko ugodnost za prebivalce znotraj zunanjih meja območja; za državljane EU, ki še niso v schengenskem območju, pa pomeni le manjšo oviro zaradi kontrole dokumentov. Za vse državljane tretjih držav (kar je Sloveniji najbližja Hrvaška) pa lahko pomeni resno oviro ob vstopu, pridobivanju vizuma, delovnega dovoljenja ali dovoljenja za bivanje. Operativna uporaba pravnih norm sicer zaenkrat ugotavlja, da praksa zavračanja v tem obdobju ni pravilo, vendar se število dogodkov, ki vplivajo na zavrnitev vstopajočih in vrnitev tistih, ki bivajo v Sloveniji ilegalno, ob dosledni uporabi pravnih norm skokovito povečuje, kar dokazujemo v nadaljevanju dela. V času nastajanja dela je Republika Hrvaška postala članica EU, vendar še vedno ostaja zunaj schengenskega območja, kar pomeni določena razlikovanja do članic EU znotraj navedenega območja. Prebivalci Republike Hrvaške več niso državljani tretjih držav, ampak državljani EU, ki morajo prehajati schengensko mejo. Vse relacije, ki se pojavljajo na področju dnevnih delovnih migracij zaradi pravnih ovir, vplivov in zahtev, se urejajo na ravni skupnega schengenskega zakonika, na podlagi zakonov, uredb in sklepov, ki jih sprejemata Svet EU in Evropski parlament in so del zakonikov posameznih držav članic kot del skupne pravne podlage.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: schengenska meja, schengensko območje, schengensko pravo, Slovenija, Hrvaška, države članice EU, dnevni delovni migranti, zakon o tujcih, delovna dovoljenja, magistrske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 1181; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,62 MB)

2.
Evropska unija med mednacionalno in nadnacionalno organizacijo
Alenka Žigon Ljubijankić, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Evropska unija, države članice, Lizbonska pogodba, Evropski parlament
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 934; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (969,24 KB)

3.
NATO kot mehanizem zagotavljanja energetske varnosti držav članic
Rok Rakoš, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: NATO, energetska varnost, države članice
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 866; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (4,94 MB)

4.
5.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh