Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga in pomen Državnega sveta Republike Slovenije v parlamentarni demokraciji
Jasna Sraka, 2016

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: parlament, državni zbor, državni svet, dvodomnost, zakonodajni postopek
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3117; Prenosov: 174
.pdf Celotno besedilo (618,36 KB)

2.
Nepopolna dvodomnost parlamenta v slovenski ureditvi
Polona Česnik, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Državni zbor, Državni svet, dvodomnost, parlamentarizem, Slovenija
Objavljeno: 13.12.2017; Ogledov: 2447; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (741,45 KB)

3.
4.
Uvedba sistema prednostnega glasu kot ena izmed možnosti uresničitve odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-32/15
Rebeka Ostrovršnik, 2021

Opis: Dve najpomembnejši vprašanji, s katerima se stroka in politika že dolgo časa ukvarjata, sta vprašanje skladnosti volilnega sistema, kot je določen v Zakonu o volitvah v DZ z Ustavo RS, in vprašanje njegove primernosti za naše politične razmere. Ta tematika je z odločbo Ustavnega sodišča U-I-32/15, ko je slednje na zahtevo Državnega sveta presojalo ustavno skladnost Zakona o volitvah v državni zbor in Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor, zopet postala aktualna. Ustavno sodišče v omenjeni odločbi zapiše, da volilni sistem v veljavni ureditvi ni neskladen z ustavo, pri čemer je izbira med načini glasovanja o kandidatih vprašanje primernosti zakonske ureditve, ki spada v polje proste presoje zakonodajalca. Odločba Ustavnega sodišča št. U-I-32/15 tako narekuje predvsem ustrezne spremembe in dopolnitve 4. člena Zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v državni zbor v zvezi z mejami volilnih okrajev. Diplomsko delo predstavlja veljavni volilni sistem in različne oblike prednostnega glasu, prav tako pa razčlenjuje različne vidike uvedbe t. i. preferenčnega glasu kot ureditve, ki bi hkrati %rešila% vprašanje meja volilnih okrajev, ki ga naslavlja odločba US RS U-I-32/15, saj bi se ti ohranili zgolj na administrativni ravni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: volilni sistem, sistem prednostnega glasu, volitve poslancev v državni zbor, volilna pravica, volilna udeležba
Objavljeno: 09.07.2021; Ogledov: 754; Prenosov: 55
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

5.
Slovenski model imenovanja in razreševanja ministrov
Mateja Sklepić, 2020

Opis: Minister je visok državni politik, zaradi njegove dvojne vloge pa se ga pogosto vidi kot nek vezni člen med upravo in politiko. Dvojna vloga ministra izhaja iz dejstva, da je na eni strani član vlade, na drugi strani pa kot član državne uprave predstavlja ministrstvo in vodi posamezni resor. V okviru svojega ministrstva opravlja upravne naloge na enem ali več upravnih področjih, njegove naloge pa lahko podrobneje določi vlada z uredbo. V vladi je trenutno 14 ministrov z resorjem ter 2 ministra brez resorja. Posamezni minister lahko od svoje funkcije kadarkoli odstopi. Imenovanje in razrešitev ministra sta urejena v ustavi kot najvišjem pravnem aktu Republike Slovenije ter v Zakonu o vladi. Položaj ministrov je odvisen od modela organizacije državne oblasti. Slovenija ima v skladu z ustavno ureditvijo od leta 1991 parlamentarni sistem, ki se zgleduje po nemški ureditvi. Slovenija je torej kot parlamentarna republika država, v kateri ima oblast ljudstvo. Oblast v državi izvršujejo državljani in državljanke neposredno in z volitvami, in sicer po načelu delitve oblasti. Za Slovenijo je značilen močan položaj izvršilne veje oblasti, torej vlade in predsednika vlade, ter izredno šibek položaj predsednika republike. Vlada ima namreč v državi največjo moč, šef države pa je v okviru svojih pristojnosti dokaj šibek. Poleg izvršilne veje oblasti pa se oblast v Sloveniji deli še na zakonodajno in sodno vejo. Te veje oblasti so zaradi medsebojnega nadzora med seboj ločene. Ta delitev temelji na teoriji o delitvi oblasti, ki jo je najglasneje artikuliral Montesquieu. Gre za idejo, da oblast v družbeni skupnosti ne sme biti osredotočena v rokah enega oziroma ožje skupine, saj bi tako lahko prišlo do zlorabe oblasti. Temu mehanizmu nadzora s tujko pravimo »checks and balances«, torej zavore in ravnovesja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: minister, imenovanje, razrešitev, funkcionar, ministrstvo, vlada, parlament, državni zbor, državni svet, delitev oblasti, organizacija oblasti, izvršilna funkcija, zakonodajna funkcija
Objavljeno: 30.12.2021; Ogledov: 436; Prenosov: 0

6.
Odgovornost poslancev Državnega zbora
Špela Svetlin, 2021

Opis: Slovenija je mlada država, ki je postala suverena in neodvisna leta 1991. S prehodom v nov politični sistem se je na novo oblikoval parlament kot osrednji zakonodajni in predstavniški organ. Diplomska naloga opredeljuje odgovornost poslancev državnega zbora, kjer je poudarek namenjen sklicevanju na poslansko imuniteto, ki zagotavlja poslancem nemoteno in svobodno delovanje v dobro vseh državljanov. S tem, ko je zagotovljeno nemoteno delo poslancev, je posledično zagotovljeno nemoteno delo predstavniškega telesa. Rdeča nit naloge se vrti okoli vprašanja, ali je bila imuniteta v preteklosti vselej uporabljena upravičeno, ali so tudi zlorabljali sklicevanje nanjo in njeno podeljevanje. Podrobneje je predstavljeno tudi sklicevanje na poslansko imuniteto v posameznih mandatnih obdobjih, pravna ureditev poslanske imunitete in predlogi za spremembo 83. člena ustave. Pomembno novost glede dela poslancev je Etični kodeks poslancev, ki ima zametke že iz leta 1993 in je bil sprejet junija 2020. Besedilo kodeksa temelji na petih načelih. Ta načela so ugled in integriteta, lojalnost, pravičnost in poštenost, odgovornost – tudi okoljska ter dostojnost in spoštljivost. Naloga vključuje primerjalno pravni pristop, s katerim je prikazan način naše ureditve. Za primerjavo je predstavljen način uporabe imunitete v novonastalih evropskih državah. To so Hrvaška, Madžarska, Slovaška, Češka, Poljska in v državah, kjer je parlamentarni sistem že dlje prisoten: Italija, Grčija, Francija, Velika Britanija in Nemčija.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: odgovornost, državni zbor, poslanec, mandat, imuniteta, ustava
Objavljeno: 05.01.2022; Ogledov: 396; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (641,62 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh