Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Zakonodaja in financiranje kot omejitve na področju razvoja oskrbovanih stanovanj
Nastja Cinzia Hrobat, 2020

Opis: Z večanjem populacije starejših narašča pomembnost vprašanja solidarnosti, sožitja in umestitve te ranljive skupine ljudi v sodobno družbo. Z daljšanjem življenjske dobe se večajo stroški dolgotrajne, zdravstvene in socialne oskrbe. V Sloveniji prevladuje institucionalen način dolgotrajne oskrbe v domovih za ostarele, ki temelji na kurativi, ne pa tudi na rehabilitaciji in preventivi. Izbira mnogih je staranje v lastnem domu, ker želijo potomcem zapustiti nepremičnino ali si selitve v prilagojeno okolje ne morejo privoščiti zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev. Državna politika predvideva deinstitucionalizacijo v smislu okrepitve izvajanja pomoči na domu, ki je sedaj marsikje nedosegljiva zaradi pretežno ruralne poselitve starejših. Takšna okrepitev socialne oskrbe je potrebna, za ohranjanje samostojnosti starajočih pa je nujen tudi razvoj v smeri izboljšanja prilagojenega grajenega okolja, kar predstavljajo bivanjske skupnosti in oskrbovana stanovanja. Področje oskrbovanih stanovanj je v razvoju zastalo zaradi pomanjkljive, razpršene in na mestih sporne zakonske ureditve, skoraj neobstoječih načinov financiranja in slabe pripravljenosti lokalnih skupnosti na prevzem odgovornosti pri izpolnjevanju svojih nalog. V delu smo povzeli aktualno stanje slovenske stanovanjske zakonodaje in zakonodaje s področja dolgotrajne oskrbe. Za nezadostno izvajanje dolgotrajne oskrbe v oskrbovanih stanovanjih je krivo tako pomanjkanje ustrezne zakonodaje, ki bi primerno urejala pravice starejših in način njihovega izvajanja, kot neenotnost in neizvajanje predpisov. Potrebno je sprejeti predlog ZDOZDO za poenotenje področja. Naknadno je treba uvesti spremembe in dopolnitve zakona tudi s področja oskrbovanih stanovanj, ki je urejeno le z dvema pravilnikoma. Praksa kaže potrebo po regulaciji in nadzoru. Predstavili smo finančne možnosti investiranja v gradnjo in preverili realno stanje bivanja v oskrbovanem stanovanju. Država priporočila EU po deinstitucionalizaciji jemlje v smislu oskrbe na domu, kar ocenjujemo za korak nazaj. V delu smo prikazali spregledane prihranke oziroma možnosti za zmanjšanje izdatkov, ki jih vlada lahko ustvari z upravljanjem z riziki in investiranjem v gradnjo oskrbovanih stanovanj. Pripravljenost občin na ustvarjanje primernih bivališč za starejše smo preverili z metodo intervjuja in izračuna razmerja med ponudbo in povpraševanjem po stanovanjih glede na regijo. Institucije na državni in lokalni ravni so slabo informirane in ne razumejo družbenega pomena oskrbovanih stanovanj. Ugotavljamo apatičnost in nepripravljenost občin ter potrebo po izboljšanju komunikacije med oblikovalci politik. Predstavili smo konkretne načine financiranja gradnje oskrbovanih stanovanj, potrebne zakonske ureditve, metode za zmanjšanje stroškov in pomen razvoja v smeri bivanjskih skupnosti, s čimer smo prispevali k strokovni podlagi za razvoj področja oskrbovanih stanovanj. Glavni doprinos dela je dognanje, da z bivanjem starostnikov v prilagojenem okolju podaljšamo njihove sposobnosti samooskrbe in s tem ustvarimo vzdržno dolgotrajno oskrbo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: oskrbovana stanovanja, bivanje starejših, dolgotrajna oskrba, družbena vrednost, trajnostno bivanje
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 563; Prenosov: 52
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh