1. Razvoj prototipa mobilne aplikacije za komunikacijo v lovskih družinah skozi oblikovanje uporabniške izkušnje : magistrska nalogaLeja Rukše, 2025, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo se osredotočili na komunikacijo, ki je pri delovanju društva ključnega pomena. Raziskali smo, kako poteka komunikacija v lovskih družinah, kakšne so težave v medsebojni komunikaciji med člani posameznih lovskih družin in kakšne so potrebe in pričakovanja na tem področju. V ospredje smo postavili uporabnika in na osnovi informacij, pridobljenih v kvantitativni in kvalitativni raziskavi, sledili korakom Donalda Normana za ustvarjanje dobre uporabniške izkušnje. Ustvarili smo prototip, ki predstavlja uporabniško izkušnjo za komuniciranje med člani v društvu. Prototip smo med uporabniki tudi testirali in pridobili potrebne povratne informacije za nadaljnji razvoj spletne aplikacije.
Ključne besede: uporabniška izkušnja, prototip, komunikacija, lovske družine, Donald Norman
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 221; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (3,48 MB) |
2. VLOGA DRUŽINE IN ZDRAVSTVENEGA VARSTVA PRI OHRANJANJU DUŠEVNEGA ZDRAVJA ŽENSKE V POPORODNEM OBDOBJUDragana Novakov, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Vloga družine in zdravstvenega varstva pri ohranjanju duševnega zdravja ženske v poporodnem obdobju obsega zagotavljanje čustvene podpore, pravočasno prepoznavanje težav in zagotavljanje ustrezne pomoči. Družina, zlasti partner, ustvarja podporno okolje, medtem ko zdravstveni delavci spremljajo stanje ženske, prepoznavajo simptome poporodne depresije in usmerjajo k ustrezni strokovni pomoči. Skupno delovanje obeh je ključno za preprečevanje in zdravljenje duševnih motenj ter ohranjanje zdravja ženske. Namen raziskave je raziskati vlogo zdravstvenega varstva in družine pri ohranitvi poporodnega duševnega zdravja žensk.
Metoda: Raziskava je temeljila na kvalitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Tehnika zbiranja podatkov je bila intervjuvanje. Kot instrument za zbiranje podatkov smo izdelali predlogo za polstrukturirani intervju. Vzorec je bil namenski. V raziskavo smo vključili ženske, ki so po porodu imele težave v duševnem zdravju. Pogoj vključitve je bil, da so ženske rodile v letu 2023. V intervju je bilo vključenih šest žensk. Raziskava je bila narejena junija 2024.
Rezultati: Večina intervjuvank je imela omejene informacije o poporodnem duševnem zdravju in niso razumele resnosti poporodne depresije. Dve sta bili dobro obveščeni zaradi zdravstvenega ozadja in delovnih izkušenj, ena pa je omenila, da je poporodna depresija v njeni družini tabu tema. Vse intervjuvanke so pričakovale podporo partnerja ali družine in so se srečale s čustvenimi težavami v poporodnem obdobju. Družina je pogosto igrala pomembno vlogo pri podpori, čeprav dve osebi nista imeli praktične podpore staršev, ena zaradi predsodkov o duševni bolezni. Tri so prejele praktično pomoč partnerja, dve pa je nista; ena je bila obsojana kot slaba mati, druga je imela nasilnega partnerja. Vse intervjuvanke so bile zadovoljne s fizičnim pregledom in oskrbo patronažne medicinske sestre, še posebej z nasveti za skrb za dojenčka. Dve osebi sta izrazili nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja vprašanj o psihičnem počutju in celostne podpore. Pri dveh osebah je patronažna medicinska sestra pomembno prispevala k prepoznavanju znakov depresije. Vse intervjuvanke so prejele pomoč osebnega zdravnika, ki jih je napotil k specialistom, kot so psihologi, psihiatri ali terapevti. Večina je bila deležna psihoterapije ali svetovanja, nekatere so prejele tudi peroralno terapijo. Ena oseba ni bila zadovoljna z obsegom terapevtskih srečanj in je prejela predvsem zdravljenje z zdravili. Med neformalnimi oblikami pomoči so poudarile izmenjavo izkušenj in nasvetov v podpornih skupinah. Dve osebi sta navedli večjo vlogo partnerjev pri gospodinjskih opravilih.
Razprava: Z raziskavo smo ugotovili, da ima družina ključno vlogo pri zagotavljanju čustvene in praktične podpore ženskam v poporodnem obdobju ter pri prepoznavanju znakov poporodne depresije. Zdravstveno varstvo je ključno za obveščanje, prepoznavanje simptomov in zdravljenje težav. Uspešnost zdravljenja je odvisna od hitrosti prepoznavanja simptomov in začetka ustreznega zdravljenja, kar lahko zmanjša potrebo po nujnih posegih. Različne izkušnje poudarjajo potrebo po prilagodljivem in odzivnem sistemu podpore za matere v poporodnem obdobju. Visoka pričakovanja glede podpore kažejo na potrebo po celostnem pristopu zdravstvenih in družinskih sistemov. Pomanjkanje čustvene podpore in nezadostno terapevtsko svetovanje sta pogosti težavi, ki zahtevata izboljšave v sistemih podpore.
Ključne besede: Ključne besede: vloga družine, vloga zdravstvenega varstva, ohranjanje duševnega zdravja ženske, poporodno obdobje.
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2024; Ogledov: 742; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,81 MB) |
3. VLOGA ŽENSKE V SODOBNI DRUŽBIKarin Črnigoj, 2023, ni določena Opis: Diplomska naloga »Vloga ženske v sodobni družbi« obravnava problematiko neenakosti med moškim in žensko tako v javni kot zasebni sferi. Vloga ženske kot matere in gospodinje se je od industrijske revolucije do danes močno spremenila. Ženska je dobila še tretjo vlogo – zaposlena ženska, kar zanjo pomeni dvojno obremenitev, saj je v domači sferi ženska še vedno tista, ki opravlja večino neplačanega dela – gospodinji in skrbi za celotno družino. Tradicionalnost patriarhata je v 21. stoletju tako še vedno prisotna.
Odločili smo se za kvantitativno metodo raziskovanja. S pomočjo anketnega vprašalnika smo želeli pridobiti mnenje žensk o ovirah oz. neenakostih pri izgradnji kariere v nasprotju z moškimi kolegi. Ugotovili smo, da se ženske še vedno srečujejo z diskriminacijo na delovnem mestu, čeprav so enako ali bolje usposobljene in izobražene od moških. Njihove kompetence se slabše vrednotijo od kompetenc moških, počasnejše pa je tudi njihovo poklicno napredovanje. Ovire se odražajo v oteženem iskanju zaposlitve zaradi otrok, diskriminaciji žensk in v plačnih razlikah. Vsem oviram je skupno to, da nimajo ničesar skupnega z znanjem in ostalimi kakovostmi, ki jih ženske lahko doprinesejo podjetju.
Na podlagi raziskave smo ugotovili, da sta gospodinjstvo in vzgoja otrok v dvokariernih družinah še vedno domena žensk. Ženske se strinjajo, da bi lahko bila usklajenost med družino in kariero boljša, vendar so s trenutnim stanjem zadovoljne, saj so moški bolj vpeti v vzgojo otrok kot včasih. Nesimetrična delitev dela doma lahko negativno vpliva na počutje žensk. Ženske to občutijo kot preobremenjenost, izgorelost in v primanjkljaju časa zase.
Ključne besede: ženska, neenakost med spoloma, neenakopravnost, plačne razlike, ovire, usklajevanje dela in družine.
Objavljeno v ReVIS: 14.11.2023; Ogledov: 1692; Prenosov: 100
Celotno besedilo (2,39 MB) |
4. Dnevni center »Naj mladih ne vzgaja ulica« kot most med mladostnikom in starši : diplomska nalogaBarbara Omerzel, 2022, diplomsko delo Opis: Osrednja tema naloge izhaja iz poslanstva Dnevnega centra »Naj mladih ne vzgaja ulica« (v nadaljevanju dnevni center) in težav v odnosih med mladostnikom in njegovo družino. Dnevni center s svojim programom poskuša po najboljših močeh pomagati vključenim mladostnikom in družini. V nalogi se bomo dotaknili pojma pomena družine in ga pogledali iz perspektive mladostnika, ki obiskuje dnevni center in drugih različnih perspektiv družinskega odnosa. Pomemben vidik je družina kot sistem. Vsak družinski član s svojim delovanjem prispeva k delovanju enote. Komunikacija v družini je pomembna za poglabljanje osebnih odnosov in je stik med staršem in otrokom. V dnevnem centru se mladostnikom pomaga pri pridobitvi socialnih in komunikacijskih veščin (strpnosti, spoštovanja, sprejemanja drugačnosti, mirnemu reševanju konfliktov …), krepitvi pozitivne socialne mreže (izboljšanje odnosov v družini in z vrstniki) ter večjemu poznavanju in sprejemanju sebe. V raziskovalni nalogi smo poskušali povzeti mladostnikov pogled na dnevni center in doživljanje prejetih uslug centra. Večji poudarek je bil na mladostnikovi družinski dinamiki in spodbudi mladostnikov in staršev. Ugotavljamo, da v dnevnem centru najdejo mladostniki poleg učne pomoči tudi prostor za razvijanje sebe in določenih veščin, potrebnih za vsakdanje življenje. Vsi vključeni mladostniki pa vsekakor najbolj potrebujejo podporo pri razvoju osebnosti, usmerjanju, svetovanju in opolnomočenju tako zase kot za družinske odnose. Dnevni center je povezovalni dejavnik mladostnika in družine ter s tem most med mladostnikom in družino.
Ključne besede: pomoč mladostnikom, usmerjanje, vedenje, družine mladostnikov, pomoč, moč pozitivnih izkušenj, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2023; Ogledov: 1471; Prenosov: 75
Celotno besedilo (783,37 KB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Šeriatsko pravo in njegov vpliv na družinsko pravo v Bosni in Hercegovini : diplomsko deloKristina Abramović, 2009, diplomsko delo Ključne besede: Šeriatsko pravo, Versko pravo, Družinsko pravo, Zakonska zveza, Žena, Poligamija, Razveza, dolžnosti, prošnja za ženitev, poroka, Hanefiti, Malikiti, Šafiiti, Hanimabiti, Imamiti, šeriat, sodna praksa, mnogoženstvo, družine, pravna praksa
Objavljeno v ReVIS: 21.05.2019; Ogledov: 2926; Prenosov: 119
Celotno besedilo (436,07 KB) |
10. Analiza individualnih in strukturalnih dejavnikov pri sobivanju mladih (družin) in staršev : magistrsko deloTjaša Klavora, 2017, magistrsko delo Opis: Gospodarske, socialne, kulturne, politične, strukturne in demografske spremembe bistveno vplivajo na tradicionalno družino ter na družbene, strukturne in medgeneracijske odnose. Navedeno se kaže tudi v čedalje bolj aktualnem problemu skupnega gospodinjstva oziroma podaljšanega sobivanja mladih družin in staršev. Problem je zato vse pogosteje tematiziran, tako na politični kot raziskovalni ravni. Kdaj bo prišlo do odselitve ter v kakšno stanovanje in življenjsko ureditev bo ta vodila, je odvisno od mnogih osebnih in družbenih okoliščin. Ti dejavniki so po eni strani individualni in segajo na mikroraven, kjer so ključnega pomena posameznikove želje, izbire in viri; po drugi strani so dejavniki strukturalni in na makroravni določajo množico priložnosti in ovir, s katerimi se posamezniki soočajo pri svojih izbirah v nekem okolju. Strukturni dejavniki so značilnosti okolja in pojasnjujejo, zakaj posamezniki v isti družbi sledijo podobnim vzorcem odhoda od doma in zakaj se ti vzorci med državami razlikujejo.
Ključne besede: sobivanje, mlade družine, demografske spremembe, odselitev, samostojnost, odraslost
Objavljeno v ReVIS: 12.07.2018; Ogledov: 3338; Prenosov: 173
Celotno besedilo (1,57 MB) |
