1. Pravica istospolno usmerjenih oseb do družinskega življenjaSrečko Artenjak, 2015 Opis: Družbena realnost se v zadnjem času spreminja hitreje kot ji pravo lahko sledi. Spreminjajo se družinske oblike, način življenja, pogledi na drugačnost, medtem ko pa so bili univerzalni pravni akti, ki ščitijo človekove pravice in temeljne svoboščine, sprejeti v začetku druge polovice prejšnjega stoletja. Vendar pravo je živo in določbe teh pravnih aktov si lahko generacije razlagajo primerno času, v katerem živijo. V skladu z razvojem spreminjanja družbe se je temu primerno razvijalo tudi gibanje za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih oseb. Aktivizem za odpravo diskriminacije istospolno usmerjenih je zaznan že pred letom 1879, aprila leta 1984 pa se tudi v Sloveniji prične organizirano gejevsko in lezbično gibanje. In če je bila v Sloveniji istospolna usmerjenost kriminalizirana vse do leta 1977, je v sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih postala tema medicinskega problema ter končno v devetdesetih spoznanje, da istospolnost ni duševna motnja. Pravica do družinskega življenja in prepoved diskriminacije spadata med temeljne pravice vsake demokratične in pravne države. Med oblike družinskih skupnosti pa ne spada več le nuklearna oziroma jedrna družina, ampak se le te razlikujejo od družine do družine. Za družino ni več pomembna sestava in spolna usmerjenost staršev, ampak vsebina, torej odnosi v njej, kar dokazujejo tudi različne raziskave, ki se ukvarjajo z življenjem otrok v istospolnih družinah. Slednje pa potrjujejo tudi sodbe ESČP in drugih sodišč.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, družinsko pravo, istospolna partnerska skupnost, pravica do družinskega življenja, posvojitev, diskriminacija, Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic, Evropsko sodišče za človekove pravice, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 3826; Prenosov: 163
 Celotno besedilo (773,82 KB) |
2. |
3. Istospolno usmerjene osebe med ideološkim ohranjanjem tradicionalne družine in družbeno realnostjoArmida Bavec, 2015 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pluralizacija oblik družinskega življenja, tradicionalne vrednote, družine, nuklearna družina, reorganizirana družina, istospolna partnerska skupnost, funkcije družine, homofobija, homoseksualnost, nestrpnost, družinsko pravo
Objavljeno: 12.12.2017; Ogledov: 3105; Prenosov: 157
Celotno besedilo (996,07 KB) |
4. |
5. Varstvo otrokovih pravic v postopku posvojitveAsja Udovič, 2017 Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti institut posvojitve in preveriti, kako je z varovanjem koristi otroka v tem postopku. Posvojitev je pravni akt, ki je prisoten skozi celotno zgodovino. Dojemanje in pojmovanje posvojitve se je skozi čas spreminjalo in danes smo še vedno priča številnim težavam in preprekam na poti do posvojitve. Z modernizacijo družbenih odnosov je prišlo do sprememb tudi na področju družinskega prava in s tem instituta posvojitev. Na področju posvojitev je najaktivnejši center za socialno delo (v nadaljevanju CSD), v njegovi senci pa v določenih primerih odločajo sodišča. Ne glede na to, kateri organ deluje v postopku, je v ospredju vedno otrokova korist, ki mora biti vodilo v vseh postopkih. V praksi se soočamo s številnimi težavami in preprekami skozi postopek posvojitve, ki je dolg in zahteven za posvojitelja. Področje poleg notranje zakonodaje urejajo tudi mednarodne konvencije. Te urejajo tako postopek kot tudi varovanje otrokovih koristi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: posvojitev, družinsko pravo, otroci, zakonska zveza, družina, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 16.08.2018; Ogledov: 2589; Prenosov: 149
Celotno besedilo (838,71 KB) |
6. Primerjalnopravna analiza družinskih prejemkovMarica Radotič, 2016 Opis: Socialna varnost je pojem, ki se nanaša na pravo, politiko in družbo. Sistem socialne varnosti sledi spoštovanju načela socialne države. Socialna država, socialna varnost, družba, družina in družinska politika so pojmi, ki posedujejo globalno razsežnost. Družina je ena temeljnih vrednot družbe in prava. Z zagotavljanjem socialne varnosti mora vsaka država zaščititi določene skupine pravnih subjektov in med njimi družino. Sistem politike družinskih prejemkov ni uzakonjen samo na nacionalnih ravneh, ampak tudi na ravni EU in na svetovni ravni. Obstoj različnih sistemov nam omogoča medsebojno primerjavo posameznih pravnih institutov. Družinske prejemke je kot pravne institute mogoče primerjati in iskati podobnosti in razlike med več različnimi pravnimi sistemi. Pri analizi je vselej potrebno upoštevati mnenja pravnih subjektov, na katere se pravice do družinskih prejemkov nanašajo in mnenja uradnih oseb, ki so pristojne za uresničevanje zakonodaje z obravnavanega področja. Primerjalnopravno je smiselno opraviti analizo družinskih prejemkov na nacionalni in evropski ravni, saj je tovrstna raziskava uporabna zlasti za študije v državah, članicah EU. Z rezultati analize so postavljene prihodnje smernice pravnim teoretikom in praktikom. Ključne besede: Družinski prejemki, socialna varnost, socialna država, pravo, primerjava, analiza, država, Evropska unija, družina.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, družinski prejemki, socialno varstvo, družinsko pravo, Evropska unija, magistrske naloge, bolonjski program
Objavljeno: 04.09.2018; Ogledov: 2463; Prenosov: 170
Celotno besedilo (624,68 KB) |
7. |
8. Pravno-etični vidiki postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjoRomi Borak, 2018 Opis: Kompleksnost in etična občutljivost področja oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) in posameznih tehnik asistirane reprodukcije (AR) privede do zelo raznolikega urejanja te tematike. Po preučitvi obstoječe literature, domače in tuje zakonodaje ter analize različnih pravnih ureditev je mogoče sklepati, da je nemogoče najti dveh držav, ki bi dopuščali enake tehnike in postopke, določali enaka merila za dostop in na enak način izvajali sofinanciranje. Najbolj se države razhajajo pri določanju starosti uporabnikov teh storitev, načinu sofinanciranja ali povračila stroškov, ureditvi nadomestnega materinstva in darovalskem programu. Tudi načini ureditve se od države do države razlikujejo, saj nekatere to področje urejajo z zakoni, spet druge imajo postavljene zgolj smernice. Nedvomno k temu razlikovanju pripomore še pomanjkanje skupne politike na višji ravni. Vsi relevantni mednarodnopravni in evropski dokumenti določajo namreč le določene smernice in cilje, države same pa izbirajo oblike in načine za dosego le- teh. Vse to pa vodi v reproduktivni turizem, s katerim se etična dilema v določeni državi ne razreši, temveč se zgolj premakne v drugo državo. Zaradi odprtih meja in prostega gibanja državljanov EU dandanes države ne morejo parom preprečiti, da bi pomoč poiskale v tujini, in ravno zato bi si EU morala bolj prizadevati za poenotenje tega področja, a ne z določanjem postopkov, ki naj bi jih države izvajale, temveč z vzpostavitvijo ustreznih mehanizmov in določitvijo načinov izvedbe.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: nadomestno materinstvo, oploditve, reprodukcija, starševske pravice, reproduktivni turizem, biomedicina, družinsko pravo
Objavljeno: 03.04.2019; Ogledov: 2331; Prenosov: 238
Celotno besedilo (1023,46 KB) |
9. Šeriatsko pravo in njegov vpliv na družinsko pravo v Bosni in HercegoviniKristina Abramović, 2009 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Šeriatsko pravo, Versko pravo, Družinsko pravo, Zakonska zveza, Žena, Poligamija, Razveza, dolžnosti, prošnja za ženitev, poroka, Hanefiti, Malikiti, Šafiiti, Hanimabiti, Imamiti, šeriat, sodna praksa, mnogoženstvo, družine, pravna praksa
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 1894; Prenosov: 105
Celotno besedilo (436,07 KB) |
10. Svoboda odločanja o rojstvih otrokVanesa Kočevar, 2010 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: Rojstvo, Nosečnost, Zanositev, Neplodnost, Zarodki, družinsko pravo, umetna oploditev, sodna praksa, Slovenija
Objavljeno: 27.05.2019; Ogledov: 1982; Prenosov: 106
Celotno besedilo (593,82 KB) |
