1. |
2. |
3. Človekove pravice duševno bolnih osebRebeka Kocbek, 2016 Opis: Človekove pravice duševno bolnih oseb so opredeljene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Ustavi Republike Slovenije, Zakonu o duševnem zdravju ter v različnih mednarodnih pogodbah in konvencijah. Zakon o duševnem zdravju je v Republiki Sloveniji kot takšen v veljavi od leta 2008. Glede sprejetja zakona je bilo veliko polemik in nesoglasij ter tudi kritik, predvsem na račun pomanjkljivosti v zakonu, na kar je opozarjal Žmitek. Pojem duševno bolne osebe nam je še nekako znan, ko se srečamo s pojmoma duševno bolne osebe in duševne motnje v razvoju, pa se večina ljudi znajde v dilemi. Velikokrat se zgodi, da se pojma zamenjuje, zato je pomembno, da ju ločimo. Pri duševno bolnih osebah je pomembno poudariti človekove pravice in njihovo spoštovanje, saj lahko pride do zlorabe pravic. Te osebe se v družbi težko znajdejo in potrebujejo pomoč. Pomoč je potrebna predvsem pri hospitalizaciji, da ne pride do kršitve oziroma zlorabe človekovih pravic. Dokumenti, kot so Zelena knjiga, Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje in Akcijski načrt za področje duševnega zdravja v Evropi, so dokumenti, ki pripomorejo k izboljšanju stanja duševno bolnih oseb v družbi in v državah članicah Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: duševno bolne osebe, duševne motnje, duševno prizadeti, človekove pravice, hospitalizacija, stresne motnje, javno duševno zdravje, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3905; Prenosov: 196
 Celotno besedilo (1,06 MB) |
4. Vloga psihiatričnega izvedenskega mnenja v kazenskem postopkuLuka Švab, 2014 Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: kazenski postopki, forenzična psihiatrija, sodna psihiatrija, dokazovanje, duševne motnje, neprištevnost, krivda, kazenska odgovornost, izvedenec psihiater, varnostni ukrepi
Objavljeno: 14.12.2017; Ogledov: 3372; Prenosov: 181
Celotno besedilo (1,08 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. |
9. Povezanost vadbe joge s kakovostjo duševnega zdravjaKarolina Ovijač, 2018 Opis: Sodobni način ţivljenja prinaša ljudem različne posledice, ki vplivajo tako na fizično kot tudi
duševno zdravje. Odsotnost duševnega zdravja je zelo obremenjujoče tako za posameznika,
njegove svojce in tudi za druţbo. Poleg klasičnega načina zdravljenja, se v praksi uveljavlja
tudi alternativni pristop kot pomoč pri zdravljenju ali ohranjanju duševnega zdravja, ki je zelo
pomembno tudi za fizično zdravje. Ena izmed čedalje bolj priljubljenih alternativnih metod je
tudi joga. Alternativne oblike zdravljenja duševnih motenj so pomembne predvsem v tem, da
spremljajo osnovno zdravljenje, še posebej, če so motnje velike, potem ju nujno tudi
zdravljenje s strani uradne medicine. Za jogo lahko rečemo, da je veliko več kot le telesna
vadba, je vadba duha in vodi posameznike k odkrivanju samega sebe.
V diplomski nalogi smo preučevali razlike v individualni percepciji kvalitete ţivljenja in
duševnega zdravja med posamezniki, ki se redno ukvarjajo z jogo in tistimi, ki se ne.
Raziskava je pokazala, da posamezniki, ki vadijo jogo bolje spijo, so bolj sproščeni in imajo
bolj kvalitetno ţivljenje. Na osnovi rezultatov lahko trdimo, da obstajajo razlike v kvaliteti
ţivljenja na področju duševnega zdravja med posamezniki, ki vadijo jogo in tistimi, ki jo ne v
korist prvih. Razlike pa ne obstajajo med spoloma. Iz rezultatov raziskave lahko sklepamo, da
so tisti, ki vadijo jogo bolj zadovoljni tako s svojim duševnim, kot tudi s fizičnim zdravjem.
Rezultati zaradi priloţnostnega vzorčenja in premajhnega števila, niso posplošljivi na celotno
populacijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: joga, alternativne metode zdravljenja, duševno zdravje, duševne motnje, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 804; Prenosov: 37
Celotno besedilo (929,88 KB) |
10. Zdravljenje dvojne diagnoze v terapevtski skupnosti SostroŽiva Leder, 2020 Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali koncept dvojne diagnoze (oziroma komorbidnosti) in
zdravljenje le-te v terapevtski skupnosti Sostro Pelikan. Osebe, ki so komorbidne, imajo
diagnosticirano hkratno duševno motnjo in zasvojenost. Diagnosticiranje komorbidnosti je
težavno, zdravljenje pa je dolgotrajno in mora zajemati celostno obravnavo. V TS Sostro
izvajajo integrativni pristop, ki združuje elemente zdravljenja zasvojenosti in duševne motnje
hkrati.
V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo, tj. polstrukturirane intervjuje z
uporabniki terapevtske skupnosti, ki so bili v času raziskave vključeni v zdravljenje. Zanimalo
nas je njihovo doživljanje življenja z dvojno diagnozo, njihova pot, ki jih je pripeljala na to
točko, potek zdravljenja od vključitve v program do sedanjega trenutka in kakšen pomen ima
njihova družina in podpora le-te na potek zdravljenja. Sodelovalo je osem oseb, dve ženskega
in šest moškega spola, starih med 19 in 36 let.
Glede na raziskave lahko na potek samega zdravljenja vpliva posameznikov razlog za
vključitev v zdravljenje. Naša raziskava je pokazala, da sta se le dva od osmih v zdravljenje
vključila sama, trije so se vključili zaradi zunanjih vplivov, a z zavedanjem, da to potrebujejo,
trije pa so se vključili le zaradi zunanjih dejavnikov (starši, sodišče). Samo zdravljenje v TS
Sostro je bilo ocenjeno pozitivno, večina udeležencev pa je našla pomanjkljivost v
premajhnem prilaganju posamezniku. Vključitev družine v zdravljenje je glede na raziskave
zelo pomembna in to je bilo potrjeno tudi s strani naših udeležencev. Vsi so potrdili, da jim
družina predstavlja glavno motivacijsko sredstvo in podporo, hkrati pa cenijo delo, ki ga v
procesu zdravljenja družinski člani opravijo tudi na sebi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: zasvojenost, duševne motnje, dvojna diagnoza, zdravljenje, TS Sostro Pelikan, diplomske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 791; Prenosov: 76
Celotno besedilo (1,19 MB) |
