1. Pristopi k reševanju anksioznih motenj pri študentih med izobraževanjem : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaRomana Hrastnik, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje. Na voljo so različni pristopi reševanja anksioznih motenj, kot so psihofarmakologija, kognitivno-vedenjska terapija in komplementarno zdravljenje. Zaradi stigmatizacije in strahu je ključnega pomena ozaveščanje in podpora posameznika glede obstoječih možnostih učinkovitega preprečevanja in zdravljenja anksioznih motenj. Metodologija: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno in deskriptivno metodo raziskovanja, teoretični del temelji na opisovanju, povzemanju in primerjanju, v empiričnem delu je bila uporabljena metoda anketiranja, analize in deskriptivne statistike. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletni anketni vprašalnik 1KA s 16 vprašanji, oblikovan in zasnovan za potrebe raziskave. V raziskavo je bilo vključenih 50 naključnih, rednih in izrednih študentov različnih študijskih programov v Sloveniji. Vzorec v raziskavi je neslučajnostni in namenski. Rezultati: Postavili smo štiri hipoteze povezane z anksioznostjo, od katerih smo tri potrdili in eno zavrnili. Z raziskavo smo ugotovili, da anksioznost med študenti obstaja še v večji meri, kot kažejo svetovne študije. Z raziskavo smo ugotovili in potrdili, da se anksioznost pogosteje pojavlja pri osebah ženskega spola, ter da študentje za lajšanje simptomov anksioznosti uporabljajo komplementarne metode (pogovor, športna aktivnost, sprostitvene tehnike. Razprava: Raziskave drugih in tudi naše raziskave kažejo na potrebo po dolgoročnem spremljanju duševnih motenj pri študentih, kar bi omogočilo zgodnje odkrivanje tistih, ki potrebujejo zdravstveno pomoč. Pomembno je ozaveščanje študentov o pristopih reševanja anksioznih motenj. Veliko pristopov za lajšanje anksioznih motenj ni zahtevnih, vendar nič ne koristijo, če jih ne poznamo oziroma se bolezni sramujemo oziroma si je ne priznamo.
Ključne besede: anksiozne motnje, duševne motnje, izobraževanje, študent
Objavljeno v ReVIS: 30.06.2025; Ogledov: 25; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (2,00 MB) |
2. Duševno zdravje mladih : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Zdravstvena negaNika Kozar, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretično izhodiče: V diplomski nalogi smo raziskovali duševno zdravje mladih. Mladostništvo in prehod v odraslost predstavljata dinamično in razvojno obdobje. Vrsta mejnikov v tem življenjskem obdobju temelji na oblikovanju identitete, odnosov, izobrazbe, finančne neodvisnosti in doseganju avtonomije, kar posledično vpliva na duševno zdravje posameznika. V diplomski nalogi smo predstavili še stres, odvisnost, motnje hranjenja in samomorilne misli. Metode: Diplomska naloga temelji na kvantitativnem raziskovalnem pristopu, z uporabo relevantnih metod deskripcije in anketiranja. Za pridobitev rezultatov je bil oblikovan anketni vprašalnik, ki je bil objavljen preko spletnega mesta 1ka. Pridobitev raziskovalnega vzorca je potekala po metodi snežne kepe. Raziskovalni vzorec predstavlja 250 anonimnih anketirancev. Pridobljeni podatki, ki so namenjeni za izdelavo diplomske naloge, so bili grafično urejeni v Microsof Excel 2016 in ustrezno intepretirani v Microsoft Wordu 2016. Razprava: V izvedeni raziskavi so sodelovali anketiranci v starostnem obdobju od 18 do 30 let. Na podlagi raziskave smo ugotovili, da se le manjši procent anketiranih mladostnikov v težavah zateka k hrani, alkoholu ali drugim nedovoljenim substancam. Sami zaznavajo prisotnost duševnih težav in stigmatizacije v svojem okolju. Ugotavljajo pa, da bi v družbi morali dajati večjo pozornost temam v zvezi z duševnimi težavami. Zaključek: V današnjem času na življenje mladostnikov velik vpliv predstavlja uporaba spletnih omrežij in posledično prihaja do zaznavanja različnega pomena idealizma med populacijami. Mladostniško obdobje bi naj predstavljalo čas, v katerem se posamezniki oblikujejo, gradijo na svojih vrednotah ter obenem ob zaznavanju svojih težav vedo, na koga se lahko obrnejo za dodatno pomoč pri reševanju težav.
Ključne besede: duševno zdravja mladih, duševne motnje mladih, mladostniško obdobje, nedovoljene substance, vloga medicinske sestre
Objavljeno v ReVIS: 27.06.2025; Ogledov: 77; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,60 MB) |
3. Vloga socialnega gerontologa pri vzdrževanju duševnega zdravja starejših ob izgubi partnerja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa prve bolonjske stopnje Socialna gerontologijaNika Žurman, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: V Uvodu smo predstavili sestavo diplomskega dela, vključno s teoretični izhodišči. Začeli smo s poglavjem Starost in staranje - kako se psihično in fizično pripraviti na to obdobje. Nadaljujemo s poglavjem Duševno zdravje starejših oseb, kjer smo obravnavali simptome duševnih motenj in dejavnike tveganja. Osredotočili smo se na Depresijo, na njene vzroke in povezavo z Izgubo partnerja, kjer smo podrobneje opisali Žalovanje, Sprejetje in odnos do smrti ter Vloga socialnega gerontologa. V zadnjem poglavju predstavimo psihosocialno okrevanje in zdravljenje po izgubi partnerja. V zaključku uvoda prezentiramo raziskovalni problem, cilje in metode dela. Metode: V metodologiji smo uporabil deskriptivno metodo za opisovanje procesov, metodo kompilacije, s katero smo povzeli dela drugih avtorjev, ter z metodo komparacije primerjali dejstva, različne ugotovitve avtorjev ter njihova stališča. Celotni raziskovalni del diplomske naloge temelji na kvalitativnem metodološkem pristopu. Rezultati: S kvalitativno raziskavo smo pridobili rezultate desetih intervjujev moških in žensk, starih nad 65 let, ki so v bližnji preteklosti izgubili partnerja. Analiza je bila opravljena na podlagi njihovih izkušenj, ki so pokazale, da je izguba pri vseh pustila veliko čustveno stisko in praznino v življenju. Večina intervjuvancev je izpostavila težave pri privajanju na življenje brez ljubljene osebe. Razprava in zaključek: V Razpravi smo analizirali rezultate in jih povezali s teoretičnimi izhodišči. S primerjavo naše raziskave smo primerjali raziskave teoretičnih izhodišč. V Zaključku smo povzeli ključne ugotovitve diplomske naloge. Poudarili smo naša stališča in priporočila za nadaljnji razvoj na področju duševnega zdravja. Poleg tega smo odkrili nove raziskovalne izzive, ki so se pojavili med pisanjem.
Ključne besede: starejše osebe, duševne motnje, depresija, izguba partnerja, psihosocialno okrevanje
Objavljeno v ReVIS: 14.04.2025; Ogledov: 313; Prenosov: 6
Celotno besedilo (1,52 MB) |
4. Uporaba sprostitvenih tehnik pri obvladovanju anksiozne problematike : pregled literatureLea Vidovič, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Anksioznost je naraven odziv telesa na nevarnost ter je normalna, dokler le ta ne postane pretirana in obremenjujoča v vsakdanu posameznika. Simptome tesnobe lahko obvladujemo z doslednim in periodičnim izvajanjem ene ali kombinacije različnih tehnik sprostitve. Cilji: Cilji diplomskega dela so s pomočjo že obstoječe literature proučiti in ovrednotiti relevantno literaturo s področja sprostitvenih tehnik pri obvladovanju anksiozne simptomatike. Predstaviti anksiozno simptomatiko, pregledati, primerjati in analizirati raziskave s področja uporabe sprostitvenih tehnik pri obvladovanju anksiozne simptomatike ter podati bistvene rezultate in ugotovitve. Cilj je tudi analizirati in predstaviti, kako in če različne vrste sprostitvenih tehnik pripomorejo k obvladovanju anksiozne simptomatike v redni praksi. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili kompilacijsko in deskriptivno metodologijo, z izhodiščem iz znanstvene literature. V empiričnem delu smo uporabili kvalitativno metodo ter statistično analizo s pomočjo diagrama PRISMA. Rezultati: Rezultati predelanih raziskav so pokazali, da so se pri večini udeležencev, ki so prakticirali različne tehnike sprostitve, simptomi tesnobe zmanjšali ali ostali enaki. V nobenem primeru se niso le ti poslabšali. Hkrati so tehnike sprostitve blagodejno vplivale tako na psihično kot tudi na fizično zdravje. Razprava: Na podlagi ugotovitev obravnavanih raziskav menimo, da so sprostitvene tehnike učinkovito orodje za lajšanje simptomov anksioznosti. Vendar se kljub temu priporočajo dodatne raziskave dolgoročnih učinkov tehnik sprostitve pri anksiozni simptomatiki.
Ključne besede: anksioznost, duševne motnje, tesnoba, sprostitvene tehnike
Objavljeno v ReVIS: 05.12.2024; Ogledov: 614; Prenosov: 43
Celotno besedilo (888,94 KB) |
5. ŽIVLJENJSKI SLOG MATER PO ROJSTVU OTROKA DO ENEGA LETA STAROSTIMonika Nikolić, 2024, diplomsko delo Opis: Porodno obdobje je obdobje, ko se v materinem telesu dogajajo številne anatomske in fiziološke spremembe, katerih končni cilj je, da se telo vrne v stanje pred nosečnostjo. Po porodu pride do krčenja maternice, ki naj bi približno po šestih do osmih tednih spet dobila obliko, kakršna je bila pred porodom. Po porodu je velika možnost nastanka okužb, ki nastanejo med samim porodom, carskim rezom, lahko pride do okužbe rane po porodu in okužbe presredka. Do laktacije pride med nosečnostjo in po porodu zaradi hormonskih sprememb, ki se dogajajo v telesu. Pomembno je, da ženska svojega novorojenega otroka čim hitreje po porodu pristavi k prsim. Pri samem dojenju lahko pride do številnih nevšečnosti, kot so razpokane bradavice, boleče, občutljive prsi in mastitis. Tukaj ima zelo pomembno vlogo medicinska sestra z zdravstvenovzgojnim delom, saj žensko pouči o pravilni negi dojk. Medicinska sestra žensko pouči, kako otroka pravilno pristaviti k prsim, da bo otrok lažje sesal mleko. Seveda pa po porodu ne smemo pozabiti na telesno aktivnost in na zdrav način prehranjevanja. S telesno aktivnostjo se lahko prične, ko se ženska počuti dovolj dobro, da začne rahlo telesno aktivnost, kot je na primer sprehod. Ženska, ki doji, mora paziti na svojo prehrano, saj kar koli poje, vpliva tudi na otroka. Beljakovine v prehrani doječe matere so pomembne, ker omogočajo rast, razvoj in krepitev mišičnega tkiva pri otroku. Maščobe predstavljajo energijsko vrednost, kar se pozna tudi na materinem mleku, zato naj doječa mati uživa olja rastlinskega izvora, različna semena in oreške. Mati naj ne pozabi na zadosten vnos sadja in zelenjave, kar bo dobro vlivalo na samo prebavo. Doječa ženska naj se izogiba pitju alkohola, močnim začimbam, surovemu mesu, kajenju. Porod je zelo stresen dogodek tako za žensko kot za partnerja. Po porodu je pomembno, da ženska izrazi svoja čustva in občutke, ki jih je doživljala oziroma jih še doživlja. Po porodu lahko pride pri ženski do duševnih sprememb, kot so poporodna depresija, poporodna otožnost in poporodna psihoza. V takih primerih ima pomembno vlogo partner, da pravočasno prepozna, da se z žensko nekaj dogaja, da se je začela drugače obnašati, da je postala občutljiva, jokava, da je začela spreminjati razpoloženje. Če partner prepozna te znake, je treba ženski poiskati ustrezno pomoč. Seveda pa imajo nekatere ženske duševne motnje že pred samo nosečnostjo, zaradi česar moramo biti pri teh ženskah po porodu še bolj pozorni. Kar se tiče spolnosti po porodu, je najboljše, da se ženska sama odloči, kdaj začeti s spolnimi odnosi, saj sama najbolje pozna svoje telo in svoje počutje. Z rezultati, ki smo jih pridobili z raziskavo, ugotavljamo in svetujemo, da naj matere po porodu uživajo več sadja zelenjave, naj se gibajo vsak dan, naj si vzamejo čas za počitek, skrbijo naj za svoje duševno zdravje in za zdravje svojega telesa.
Ključne besede: zdravstvena vzgoja, poporodno obdobje, čišča, poporodne krvavitve, poporodne duševne motnje, vzpostavitev laktacije, težave pri dojenju, mastitis, gibanje po porodu, spolnost po porodu, spanje in počitek
Objavljeno v ReVIS: 22.03.2024; Ogledov: 1423; Prenosov: 57
Celotno besedilo (1,35 MB) |
6. PRIMERJAVA SCHULTZ-HENCKEJEVE TIPOLOGIJE RAZVOJA OSEBNOSTI S TEORIJO NAVEZANOSTISanja Kolari, 2023, ni določena Opis: V tej diplomski nalogi nas zanima, kako se Schultz-Henckejeva tipologija primerja s teorijo navezanosti, in sicer tako s kategoričnim kot z dimenzionalnim modelom. Z metodo kritičnega in sistematičnega pregleda strokovne in znanstvene literature lahko ugotovimo, da se shizoidna osebnostna strukturiranost po opisu ujema z dezorganiziranim stilom navezanosti, depresivna se ujema z ambivalentnim stilom, anankastično-obsesivna se najbolj približa varni navezanosti, histerično strukturo pa lahko še drugače opišemo z izogibajočim stilom navezanosti.
Obe teoriji sta v osnovi nepatološki, se pa posamezne lastnosti pri ljudeh bolj ali manj izrazito odražajo v vsakodnevnem življenju. Vsaka na svoj način razloži sklenitev začaranega kroga, ki nas vsakič znova zapelje v odnose in situacije, ki so nam po občutku znani iz zgodnjega otroštva. Številne negativno ovrednotene izkušnje nam predstavljajo podlago za razvoj osebnostnih in duševnih motenj. Pri shizoidno strukturiranih oziroma dezorganizirano navezanih je moč prepoznati več shizoidnih, paranoidnih, blodnjavih in disociativnih motenj. Pri drugem paru lahko opazimo več depresivnih in motenj razpoloženja, suicidalnosti, občutkov brezupa in zlorab alkohola ter psihoaktivnih substanc, ki vodijo v zasvojenost. Čeprav nas anankastično-obsesivna struktura spominja na varno navezanost, se tudi pri njej v skrajnosti lahko razvijejo anksiozne ali obsesivno-kompulzivne motnje, motnje hranjenja in impotentnost. Za histerično strukturo in izogibajoč stil navezanosti pa je značilna zloraba substanc in promiskuitetno vedenje, disociativne motnje in razne fobije.
Dimenzionalni model nam pomaga med seboj primerjati vseh osem kategorij tudi po načinu doživljanja sebe in drugih, saj na eno os postavi odvisnost od odnosov, na drugo pa izogibanje. Osvetli nam pomembnost vzpostavljenega pozitivnega odnosa na obeh oseh.
Ključne besede: Schultz-Hencke, tipologija, teorija navezanosti, stili navezanosti, osebnostne in duševne motnje, primerjava
Objavljeno v ReVIS: 01.02.2024; Ogledov: 1328; Prenosov: 0
Celotno besedilo (846,55 KB) |
7. |
8. Fizioterapevtska obravnava kot podporno zdravljenje pri anksioznih motnjahAna Marija Kovač, 2022, diplomsko delo Opis: Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje, ki močno vplivajo na zdravstveno stanje in funkcionalne sposobnosti oseb, ki trpijo za njimi, poleg tega pa predstavljajo veliko breme tudi za družbo. Ker običajne oblike zdravljenja niso vedno učinkovite ali so osebam z anksioznimi motnjami nedostopne, strokovna javnost raziskuje, katere oblike zdravljenja bi lahko samostojno ali v kombinaciji z običajnimi terapijami izboljšale stanje ali celo ozdravile osebe z anksioznimi motnjami. V diplomski nalogi kot alternativno obliko zdravljenja anksioznih motenj predlagamo fizioterapevtsko obravnavo, zato smo s pregledom literature želeli preveriti, kakšno je stanje raziskav na tem področju in katere fizioterapevtske metode bi lahko bile uporabne pri zdravljenju anksioznih motenj. Ugotovili smo, da je fizioterapevtska obravnava primerna kot podporno zdravljenje anksioznih motenj in da zaenkrat največ dokazov o učinkovitosti obstaja za kinezioterapijo in sprostitvene tehnike. Za manualno terapijo in specialni metodi fizioterapije za duševno zdravje (BBAT, NPMP) smo našli zelo nizko raven dokazov in malo raziskav, zato ju v okviru tega dela ne moremo priporočiti. Ugotovili smo še, da je področje fizioterapije za zdravljenje anksioznih motenj (ter duševnih motenj nasploh) relativno slabo raziskano in zastopano znotraj zdravstvenih sistemov na svetovni ravni.
Ključne besede: anksioznost, anksiozne motnje, fizioterapija, duševno zdravje, duševne motnje, fizioterapija za duševno zdravje
Objavljeno v ReVIS: 20.05.2022; Ogledov: 2717; Prenosov: 134
Celotno besedilo (561,65 KB) |
9. Delo fizioterapevta z duševno motenimiRenata Murn, 2021, diplomsko delo Opis: Duševne motnje so stanja, ki vplivajo na pacientovo razmišljanje, počutje,
razpoloženje in vedenje, zato je pomembna komunikacija fizioterapevta s
pacientom, saj preko nje fizioterapevt pridobi ustrezne informacije o pacientu in
vzpostavi ustrezen terapevtski odnos. Namen diplomske naloge je predstaviti
duševne motnje, vlogo fizioterapevta pri delu z njimi in vlogo družine ter stigmo
duševno motenih s strani zaposlenih v zdravstvu. Diplomsko nalogo sestavlja
teoretični del s pregledom literature in raziskovalni del, kjer je uporabljena metoda
intervjuja. Ugotovili smo, da ima fizioterapevt precej pomembno vlogo pri
zdravljenju oseb z duševno motnjo. Pomembno je, da uporablja ustrezne tehnike
komunikacije, tako verbalne kot neverbalne, in empatijo. Na boljšo in uspešnejšo
rehabilitacijo pri duševnih motnjah vpliva uporaba kognitivno-vedenjske terapije in
psihoterapije v fizioterapiji, saj so na podlagi več raziskav dokazani pozitivni učinki
na duševne motnje. Fizioterapevt mora pri osebah z duševno motnjo vključiti v
rehabilitacijski program družino in svojce, saj najbolje poznajo osebo z duševno
motnjo in jo motivirajo tudi v času, ko ga ni zraven. Družinske člane moramo kot
fizioterapevti ustrezno informirati in jih naučiti, da sprejmejo osebo z duševno
motnjo in jo podpirajo. S postavitvijo realnih ciljev, vključitvijo družine in svojcev
ter z ustrezno načrtovanim rehabilitacijskim programom lahko pričakujemo
uspešno zdravljenje duševnih motenj in napredek.
Ključne besede: duševno bolni, duševne motnje, nasilje med pacienti z motnjo duševnega
razvoja, duševno zdravje, fizioterapija in duševno bolni.
Objavljeno v ReVIS: 19.11.2021; Ogledov: 2522; Prenosov: 206
Celotno besedilo (526,68 KB) |
10. Zdravljenje dvojne diagnoze v terapevtski skupnosti Sostro : diplomska nalogaŽiva Leder, 2020, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo obravnavali koncept dvojne diagnoze (oziroma komorbidnosti) in
zdravljenje le-te v terapevtski skupnosti Sostro Pelikan. Osebe, ki so komorbidne, imajo
diagnosticirano hkratno duševno motnjo in zasvojenost. Diagnosticiranje komorbidnosti je
težavno, zdravljenje pa je dolgotrajno in mora zajemati celostno obravnavo. V TS Sostro
izvajajo integrativni pristop, ki združuje elemente zdravljenja zasvojenosti in duševne motnje
hkrati.
V empiričnem delu smo izvedli kvalitativno raziskavo, tj. polstrukturirane intervjuje z
uporabniki terapevtske skupnosti, ki so bili v času raziskave vključeni v zdravljenje. Zanimalo
nas je njihovo doživljanje življenja z dvojno diagnozo, njihova pot, ki jih je pripeljala na to
točko, potek zdravljenja od vključitve v program do sedanjega trenutka in kakšen pomen ima
njihova družina in podpora le-te na potek zdravljenja. Sodelovalo je osem oseb, dve ženskega
in šest moškega spola, starih med 19 in 36 let.
Glede na raziskave lahko na potek samega zdravljenja vpliva posameznikov razlog za
vključitev v zdravljenje. Naša raziskava je pokazala, da sta se le dva od osmih v zdravljenje
vključila sama, trije so se vključili zaradi zunanjih vplivov, a z zavedanjem, da to potrebujejo,
trije pa so se vključili le zaradi zunanjih dejavnikov (starši, sodišče). Samo zdravljenje v TS
Sostro je bilo ocenjeno pozitivno, večina udeležencev pa je našla pomanjkljivost v
premajhnem prilaganju posamezniku. Vključitev družine v zdravljenje je glede na raziskave
zelo pomembna in to je bilo potrjeno tudi s strani naših udeležencev. Vsi so potrdili, da jim
družina predstavlja glavno motivacijsko sredstvo in podporo, hkrati pa cenijo delo, ki ga v
procesu zdravljenja družinski člani opravijo tudi na sebi.
Ključne besede: zasvojenost, duševne motnje, dvojna diagnoza, zdravljenje, TS Sostro Pelikan, diplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1943; Prenosov: 116
Celotno besedilo (1,19 MB) |
