Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Stres v prehospitalnih in vojaških okoljih je tesno povezan s specifičnimi zahtevami teh poklicev, kar potrjujejo tudi številne domače in tuje študije. Zgodnja prepoznava obremenitev ter ustrezna informiranost o oblikah pomoči sta ključnega pomena za ohranjanje duševnega zdravja zaposlenih. Raziskava kaže, da je podpora zaposlenim pomemben element pri zmanjševanju negativnih učinkov stresa, zato je smiselno nadalje razvijati preventivne programe, ki vključujejo strokovno pomoč, izobraževanja in krepitev psihološke odpornosti. Ugotovitve poudarjajo pomen celostnega pristopa k obravnavi poklicnega stresa v obeh delovnih okoljih.
Ključne besede: stres, civilno reševalno osebje, vojaško zdravstveno osebje, duševno zdravje.
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2026; Ogledov: 216; Prenosov: 4
Celotno besedilo (2,04 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Kronična obstruktivna pljučna bolezen je pogosta bolezen dihal, za katero so značilne nepovratna zapora dihal in trajne težave z dihanjem. Pri kronični obstruktivni pljučni bolezni so pogoste tudi duševne motnje, kot sta depresija in anksioznost, ki imata velik vpliv na potek bolezni. Vplivata na fizično delovanje, zasoplost, kakovost življenja, stopnjo poslabšanja bolezni, uporabo zdravstvenih storitev, dolžino hospitalizacij, stopnji ponovne hospitalizacije in smrtnosti. Pacienti, ki imajo sočasno tudi težave v duševnem zdravju, težje obvladajo simptome bolezni in so manj telesno aktivni. Za učinkovito zdravljenje kronične obstruktivne pljučne bolezni je pomembna celostna obravnava, kar vključuje tudi psihološko zdravljenje. Metoda: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Za zbiranje podatkov je bil uporabljen anketni vprašalnik. Raziskava je potekala na terciarni ravni zdravstvene dejavnosti. V raziskavo je bilo vključenih 109 izvajalcev zdravstvene nege. Rezultati: Večina anketiranih izvajalcev v zdravstveni negi se strinja, da sta najpogostejša simptoma pri pacientu s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in težavami v duševnem zdravju utrujenost in pomanjkanje energije. 95 % (104) anketirancev je odgovorilo, da je redno spremljanje napredka duševnega zdravja izjemno pomembno. 92 % (100) anketirancev se najpogosteje posvetuje z zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem, ko pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo opazijo možne znake duševnih motenj. 51 % (56) anketirancev se pogosto posvetuje s strokovnjaki s področja duševnega zdravja, kot so psihiatri ali psihologi. 87 % (95) anketirancev meni, da je najpogostejša strategija, ki se uporablja za izboljšanje duševnega zdravja pacientov, spodbujanje telesne aktivnosti. Poleg tega raziskava kaže, da 61 % (66) anketirancev redno spremlja simptome duševnega zdravja pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. 96 % (105) anketirancev se strinja, da je pri komunikaciji s pacienti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in duševnimi težavami najpomembnejše ustvariti zaupanje in pripravljenost za sodelovanje, 96 % (104) anketirancev pa se strinja, da je pomembno postavljanje odprtih vprašanj, ki spodbujajo pogovor. 66 % (72) anketirancev najpogosteje uporablja lestvico za oceno utrujenosti pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo. Razprava: Raziskava je pokazala, da pacienti s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in težavami v duševnem zdravju pogosto doživljajo simptome, kot so utrujenost, pomanjkanje energije, težave s spanjem, strah pred izgubo nadzora, spremembe v apetitu, panični napadi in občutek praznine. Najpogostejši znak teh motenj je utrujenost. Izvajalci zdravstvene nege imajo pomembno vlogo pri izbiri učinkovitih pristopov za obravnavo pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo in duševnimi težavami. Raziskava je pokazala, da se večina anketiranih strinja o pomenu rednega spremljanja duševnega zdravja in napredka. Ko opazijo znake duševnih motenj, se pogosto posvetujejo z zdravnikom ali strokovnjaki za duševno zdravje. Najpogostejša strategija za izboljšanje duševnega zdravja pacientov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo je spodbujanje telesne aktivnosti. Anketirani izvajalci zdravstvene nege prav tako redno spremljajo simptome duševnega zdravja teh pacientov. Komunikacija s pacienti je ključna, pri čemer so zaupanje in odprta vprašanja najpomembnejša za spodbujanje sodelovanja. Večina anketiranih izvajalcev zdravstvene nege uporablja lestvico za oceno utrujenosti pri pacientih s kronično obstruktivno pljučno boleznijo.
Ključne besede: zdravstvena nega, KOPB, duševno zdravje, depresija, anksioznost
Objavljeno v ReVIS: 02.06.2026; Ogledov: 245; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,97 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Medicinske sestre predstavljajo večdimenzionalno vlogo pri obravnavi pacientov z bipolarno motnjo. Združujejo strokovno znanje, sočutje, komunikacijske spretnosti in kot povezovalni člen med pacienti, zdravniki in drugimi člani zdravstvenega tima. Metode: Diplomsko delo temelji na kvalitativni raziskovalni metodi, na analizi strokovne literature. Glavni cilj je bil pregledati in analizirati zdravstvene ter strokovne članke, ki obravnavo vlogo medicinske sestre pri bipolarni motnji. Analiza je potekala z osmimi zbranimi članki, pri čemer so ključna področja zajemala delovanje medicinske sestre s pacienti z bipolarno motnjo. Ugotovitve so predstavljene opisno in služijo kot osnova za razumevanje pomena zdravstvene nege pri obravnavi oseb z bipolarno motnjo. Rezultati: Medicinske sestre imajo ključno in večplastno vlogo pri obravnavi pacientov z bipolarno motnjo, med katere se uvrščajo zgodnje prepoznavanje simptomov, edukacija pacientov in svojcev, spremljanje zdravljenja ter sodelovanje pri terapiji, preprečevanje samomorilnega vedenja, psihosocialna podpora in vzpostavljanje medosebnega odnos kot terapevtsko orodje za doseg večje učinkovitosti obravnave ter izboljšanja kakovosti življenja oseb z bipolarno motnjo. Razprava: S svojim znanjem, empatijo in prisotnostjo medicinske sestre bistveno pripomorejo k izboljšanju kakovosti življenja oseb z bipolarno motnjo ter njihovemu vključevanju v vsakdanje življenje in družbo.
Ključne besede: duševno zdravje, bipolarna motnja, manija, depresija, medicinska sestra
Objavljeno v ReVIS: 14.05.2026; Ogledov: 331; Prenosov: 17
Celotno besedilo (1,10 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Ključne besede: vodenje, nadrejeni, duševno zdravje, organizacija, stigma, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 07.04.2026; Ogledov: 399; Prenosov: 0

Opis: Teoretična izhodišča: Izvajalci zdravstvene nege so glede na njihovo naravo dela vsakodnevno izpostavljeni tveganjem za bolezni duševnega zdravja. Duševno zdravje je pomembo v povezavi z delom, saj le dobro duševno zdravje omogoča kakovostno obravnavo pacientov. Izvajalci zdravstvene nege so vsakodnevno izpostavljeni težkim in zahtevnim situacijam, kar lahko vodi v stres, depresijo, izgorelost ali anksioznost. Lahko se pojavijo tudi samomorilne misli in samomor. Zloraba psihoaktivnih substanc predstavlja velik javnozdravstveni in socialni problem. Cilj diplomske naloge je bil opredeliti pogostost zlorabe psihoaktivnih substanc pri izvajalcih zdravstvene nege, ugotoviti stališča izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja in raziskati varovalne dejavnike in sisteme pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc. Metoda: Raziskavo smo izvedli s pomočjo kvantitativnega raziskovalnega pristopa in deskriptivno metodo dela. Primarne podatke za analizo smo pridobili s tehniko anketiranja. Prvi del ankete je zajemal demografske podatke (spol, starost, delovna doba, izobrazba in delovna enota). V nadaljevanju smo anketirance spraševali o stopnji strinjanja glede pomembnosti lastnega duševnega zdravja, kar smo izvedli s pomočjo Likertove lestvice. Zanimalo nas je, s katerimi duševnimi težavami so se anketiranci že srečali, kako skrbijo za lasten življenjski slog, ali so vključeni v aktivnosti promocije zdravja pri delu in ali uporabljajo kakšno pomoč. V anketi smo spraševali o mnenju, katere so najpogostejše substance, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo, in o substancah, ki jih izvajalci zdravstvene nege uporabljajo. V anketi je sodelovalo 150 anketirancev. Za zbiranje podatkov smo uporabili spletno anketiranje. Potekalo je po odprtokodni aplikaciji za spletno anketiranje na domeni www.1ka.si. Anketne vprašalnike smo poslali prek elektronske pošte znancem, zaposlenim v zdravstveni negi, in jih poprosili za nadaljnje posredovanje (sistem snežne kepe). Zbrane podatke smo računalniško obdelali s programom Microsoft Office Excel in jih predstavili v diplomski nalogi. Vir podatkov je bil tudi pregled strokovne literature in znanstvenih člankov v bibliografskih bazah CINAHL, PubMed, COBISS in Google učenjak. Rezultati: Pregled odgovorov, ki so jih podali anketiranci je pokazal, da izvajalci zdravstvene nege, zlorabljajo psihoaktivne substance v zelo nizkih odstotkih in sicer sintetične kanabinoide in katione v 2 %. Za fenetilamine se je opredelil 1 % vprašanih in piperazine 2 % vprašanih. Kar 96 % anketirancev ne uporablja nič od navedenega. Stališče izvajalcev zdravstvene nege do subjektivnih težav na področju duševnega zdravja je bilo, da je izvajalcem zdravstvene nege zelo pomembno lastno duševno zdravje v 85 %, da je pomembno lastno duševno zdravje, se je opredelilo 83 %. Težave v duševnem zdravju, povezane s stresom, je potrdilo 60 % izvajalcev zdravstvene nege, depresijo 5 %, izgorelost 17 %, anksioznost 11 %. Da niso opazili, da bi imeli težave z duševnim zdravjem, se je opredelilo le 6 % izvajalcev zdravstvene nege. Varovalni dejavniki in sistemi pomoči v skrbi za duševno zdravje izvajalcev zdravstvene nege v povezavi z zlorabo psihoaktivnih substanc so glede na rezultate ankete izvajalcev zdravstvene nege preventivna izvajanja različnih aktivnosti. 60 % jih ima redne prehode, 25 % jih hodi v hribe, 22 % jih teče in enako 22 % jih kolesari, 15 % jih meditira, 11 % jih pleše in prav tako 11 % se jih poslužuje masaž. 9 % izvajalcev zdravstvene nege izvaja jogo, plava jih 8 % in 6 % jih ima svojega psihoterapevta. Razprava: Izvajalci zdravstvene nege so pomemben člen tako javnega kot zasebnega zdravstva. Pomembno je razumevanje, da so izvajalci zdravstvene nege zaradi pomanjkanja kadra v zdravstvu preobremenjeni in vsakodnevno izpostavljeni velikim psihičnim pritiskom, kar se lahko kaže tudi s stresom, depresijo in izgorelostjo. Zloraba različnih psihoaktivnih substanc izvajalcev zdravstvene nege je lahko beg pred težavami na delu, v družini in življenju. Pomembna je prepoznava in pomoč takšnim sodelavcem, da se čim prej soočijo s težavami in da jih učinkovito rešujejo. Kot del družbe smo nekako odgovorni drug za drugega.
Ključne besede: duševno zdravje, zloraba substanc, promocija zdravja, zdrav življenjski slog.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2026; Ogledov: 653; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,46 MB)