Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Človekove pravice duševno bolnih oseb
Rebeka Kocbek, 2016

Opis: Človekove pravice duševno bolnih oseb so opredeljene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah, Ustavi Republike Slovenije, Zakonu o duševnem zdravju ter v različnih mednarodnih pogodbah in konvencijah. Zakon o duševnem zdravju je v Republiki Sloveniji kot takšen v veljavi od leta 2008. Glede sprejetja zakona je bilo veliko polemik in nesoglasij ter tudi kritik, predvsem na račun pomanjkljivosti v zakonu, na kar je opozarjal Žmitek. Pojem duševno bolne osebe nam je še nekako znan, ko se srečamo s pojmoma duševno bolne osebe in duševne motnje v razvoju, pa se večina ljudi znajde v dilemi. Velikokrat se zgodi, da se pojma zamenjuje, zato je pomembno, da ju ločimo. Pri duševno bolnih osebah je pomembno poudariti človekove pravice in njihovo spoštovanje, saj lahko pride do zlorabe pravic. Te osebe se v družbi težko znajdejo in potrebujejo pomoč. Pomoč je potrebna predvsem pri hospitalizaciji, da ne pride do kršitve oziroma zlorabe človekovih pravic. Dokumenti, kot so Zelena knjiga, Evropski pakt za duševno zdravje in dobro počutje in Akcijski načrt za področje duševnega zdravja v Evropi, so dokumenti, ki pripomorejo k izboljšanju stanja duševno bolnih oseb v družbi in v državah članicah Evropske unije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: duševno bolne osebe, duševne motnje, duševno prizadeti, človekove pravice, hospitalizacija, stresne motnje, javno duševno zdravje, Slovenija, Evropska unija, diplomske naloge
Objavljeno: 24.08.2017; Ogledov: 3241; Prenosov: 169
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
3.
Promocija duševnega zdravja
Tadeja Pfajfar, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skrb za duševno zdravje, zdravstvena nega, programi, preventiva
Objavljeno: 15.01.2018; Ogledov: 3919; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

4.
Kakovostna obravnava starostnikov v psihiatričnih bolnišnicah
Dino Alukić, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: pacienti, nesreče, duševno zdravje, incidenca, psihiatrija, tveganje
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 1403; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

5.
Odnos študentov do uporabe umetnosti pri zdravstveni obravnavi pri osebi z duševno motnjo
Mina Jera Kovač, 2018

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: študenti, zdravstvena obravnava, duševno zdravje, umetnost
Objavljeno: 08.01.2019; Ogledov: 1839; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

6.
7.
SVZ Dutovlje, deinstitucionalizacija in javne politike
Dejan Košuta, 2017

Opis: Ljudi, ki imajo teţave v duševnem zdravju, ne zmorejo več poskrbeti zase in nimajo druge pomoči, se institucionalizira, S tem pa se jih podvrţe pravilom institucije, ki jim odvzame moţnost odločanja o sebi. Alternativa temu je deinstitucionalizacija, ki je danes ena izmed glavnih smeri razvoja na področju duševnega zdravja. Kot alternativa institucionalizaciji, njeni rigidnosti in razosebljanju, v svojem bistvu vrača uporabniku vsaj del njegovega ţivljenja, kot ga je poznal pred boleznijo. Daje mu oporo, opolnomočenje, samospoštovanje in spodbuja ustvarjalnost. Deinstitucionalizacija pomeni odpiranje institucij duševnega zdravja v druţbo, destigmatizacijo, zavračanje diskriminacije in socialno vključenost uporabnikov. Ob tem pa zagotavlja kvalificirano in profesionalno delovno silo, ki nudi strokovne in kvalitetne storitve. Ker pa je deinstitucionalizacija poleg druţbenega tudi političen proces, pridemo na področje javnih politik. Preko javnih institucij javne politike rešujejo druţbene probleme. Javne politike so tiste, ki določajo smer razvoja v institucijah, zato je zelo pomembno, kaj nam sporočajo in kakšne so njihove smernice. Na drugi strani pa nam lahko pokaţejo, kakšno je stanje v instituciji in kako institucije udejanjajo javne politike. V nalogi skušamo ugotoviti ali se javne politike in smernice implementirajo v delovanje in razvoj SVZ Dutovlje na področju deinstitucionalizacije, ob tem pa ugotavljamo morebitne teţave s katerimi se zavod srečuje.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: deinstitucionalizacija, duševno zdravje, institucija, javne politike, SVZ Dutovlje
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 429; Prenosov: 6
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Povezanost vadbe joge s kakovostjo duševnega zdravja
Karolina Ovijač, 2018

Opis: Sodobni način ţivljenja prinaša ljudem različne posledice, ki vplivajo tako na fizično kot tudi duševno zdravje. Odsotnost duševnega zdravja je zelo obremenjujoče tako za posameznika, njegove svojce in tudi za druţbo. Poleg klasičnega načina zdravljenja, se v praksi uveljavlja tudi alternativni pristop kot pomoč pri zdravljenju ali ohranjanju duševnega zdravja, ki je zelo pomembno tudi za fizično zdravje. Ena izmed čedalje bolj priljubljenih alternativnih metod je tudi joga. Alternativne oblike zdravljenja duševnih motenj so pomembne predvsem v tem, da spremljajo osnovno zdravljenje, še posebej, če so motnje velike, potem ju nujno tudi zdravljenje s strani uradne medicine. Za jogo lahko rečemo, da je veliko več kot le telesna vadba, je vadba duha in vodi posameznike k odkrivanju samega sebe. V diplomski nalogi smo preučevali razlike v individualni percepciji kvalitete ţivljenja in duševnega zdravja med posamezniki, ki se redno ukvarjajo z jogo in tistimi, ki se ne. Raziskava je pokazala, da posamezniki, ki vadijo jogo bolje spijo, so bolj sproščeni in imajo bolj kvalitetno ţivljenje. Na osnovi rezultatov lahko trdimo, da obstajajo razlike v kvaliteti ţivljenja na področju duševnega zdravja med posamezniki, ki vadijo jogo in tistimi, ki jo ne v korist prvih. Razlike pa ne obstajajo med spoloma. Iz rezultatov raziskave lahko sklepamo, da so tisti, ki vadijo jogo bolj zadovoljni tako s svojim duševnim, kot tudi s fizičnim zdravjem. Rezultati zaradi priloţnostnega vzorčenja in premajhnega števila, niso posplošljivi na celotno populacijo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: joga, alternativne metode zdravljenja, duševno zdravje, duševne motnje, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 451; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (929,88 KB)

9.
Delo fizioterapevta z duševno motenimi
Renata Murn, 2021

Opis: Duševne motnje so stanja, ki vplivajo na pacientovo razmišljanje, počutje, razpoloženje in vedenje, zato je pomembna komunikacija fizioterapevta s pacientom, saj preko nje fizioterapevt pridobi ustrezne informacije o pacientu in vzpostavi ustrezen terapevtski odnos. Namen diplomske naloge je predstaviti duševne motnje, vlogo fizioterapevta pri delu z njimi in vlogo družine ter stigmo duševno motenih s strani zaposlenih v zdravstvu. Diplomsko nalogo sestavlja teoretični del s pregledom literature in raziskovalni del, kjer je uporabljena metoda intervjuja. Ugotovili smo, da ima fizioterapevt precej pomembno vlogo pri zdravljenju oseb z duševno motnjo. Pomembno je, da uporablja ustrezne tehnike komunikacije, tako verbalne kot neverbalne, in empatijo. Na boljšo in uspešnejšo rehabilitacijo pri duševnih motnjah vpliva uporaba kognitivno-vedenjske terapije in psihoterapije v fizioterapiji, saj so na podlagi več raziskav dokazani pozitivni učinki na duševne motnje. Fizioterapevt mora pri osebah z duševno motnjo vključiti v rehabilitacijski program družino in svojce, saj najbolje poznajo osebo z duševno motnjo in jo motivirajo tudi v času, ko ga ni zraven. Družinske člane moramo kot fizioterapevti ustrezno informirati in jih naučiti, da sprejmejo osebo z duševno motnjo in jo podpirajo. S postavitvijo realnih ciljev, vključitvijo družine in svojcev ter z ustrezno načrtovanim rehabilitacijskim programom lahko pričakujemo uspešno zdravljenje duševnih motenj in napredek.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: duševno bolni, duševne motnje, nasilje med pacienti z motnjo duševnega razvoja, duševno zdravje, fizioterapija in duševno bolni.
Objavljeno: 19.11.2021; Ogledov: 450; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (526,68 KB)

10.
Fizioterapevtska obravnava kot podporno zdravljenje pri anksioznih motnjah
Ana Marija Kovač, 2022

Opis: Anksiozne motnje so najpogostejše duševne motnje, ki močno vplivajo na zdravstveno stanje in funkcionalne sposobnosti oseb, ki trpijo za njimi, poleg tega pa predstavljajo veliko breme tudi za družbo. Ker običajne oblike zdravljenja niso vedno učinkovite ali so osebam z anksioznimi motnjami nedostopne, strokovna javnost raziskuje, katere oblike zdravljenja bi lahko samostojno ali v kombinaciji z običajnimi terapijami izboljšale stanje ali celo ozdravile osebe z anksioznimi motnjami. V diplomski nalogi kot alternativno obliko zdravljenja anksioznih motenj predlagamo fizioterapevtsko obravnavo, zato smo s pregledom literature želeli preveriti, kakšno je stanje raziskav na tem področju in katere fizioterapevtske metode bi lahko bile uporabne pri zdravljenju anksioznih motenj. Ugotovili smo, da je fizioterapevtska obravnava primerna kot podporno zdravljenje anksioznih motenj in da zaenkrat največ dokazov o učinkovitosti obstaja za kinezioterapijo in sprostitvene tehnike. Za manualno terapijo in specialni metodi fizioterapije za duševno zdravje (BBAT, NPMP) smo našli zelo nizko raven dokazov in malo raziskav, zato ju v okviru tega dela ne moremo priporočiti. Ugotovili smo še, da je področje fizioterapije za zdravljenje anksioznih motenj (ter duševnih motenj nasploh) relativno slabo raziskano in zastopano znotraj zdravstvenih sistemov na svetovni ravni.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: anksioznost, anksiozne motnje, fizioterapija, duševno zdravje, duševne motnje, fizioterapija za duševno zdravje
Objavljeno: 20.05.2022; Ogledov: 207; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (561,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh