1. ZDRAVSTVENA VZGOJA BOLNIKA V PREDDIALIZNEM OBDOBJULidija Vrščaj, 2025, ni določena Opis: Teoretična izhodišča: Zgodnje poučevanje bolnikov s končno ledvično odpovedjo ima ključno vlogo pri njihovem razumevanju bolezni in sprejemanju možnosti nadomestnega zdravljenja. Ledvice opravljajo bistvene funkcije za vzdrževanje telesnega ravnovesja, njihova okvara pa vodi v postopno slabšanje zdravja in potrebo po zdravljenju. Pomembno je, da bolniki pravočasno pridobijo ustrezne informacije o poteku bolezni ter razpoložljivih metodah nadomestnega zdravljenja, kot so hemodializa, peritonealna dializa in transplantacija. Uspešnost preddializne edukacije je odvisna od jasnih ciljev zdravstvene vzgoje in vrednotenja pridobljenega znanja, kar omogoča boljšo pripravo bolnika na zdravljenje. Namen raziskave je ugotoviti učinkovitost zdravstvene vzgoje pri bolniku s kronično ledvično boleznijo v preddializnem obdobju.
Metode: Raziskava temelji na kvantitativnem pristopu ter deskriptivni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela naloge so bili zbrani, analizirani in sentezirani primarni ter sekundarni viri. Primarni podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko anketiranja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature ter internetnih baz (bibliografske baze podatkov, PubMed, Medline, CHINAL, Cobiss).
Rezultati: V raziskavi je sodelovalo 104 bolnikov, ki so vključeni v zdravljenje v Dializnem centru Nefrodial Krško in Nefrodial Celje ter so pričeli nadomestno zdravljenje končne ledvične odpovedi do leta 2024. Ugotovili smo, da se je več kot polovica anketirancev (59 %) vključila v preddializno edukacijo. Ugotovili smo tudi, da je večina anketirancev (64 %) mnenja, da so pridobili zadostno mero informacij o svoji bolezni in metodah zdravljenja ledvične bolezni. Prav vsi bolniki (n = 13; 100 %), ki se zdravijo s peritonealno dializo, so dobili informacije o kirurškem posegu vstavitve peritonealnega katetra, o vsakodnevni menjavi dializne raztopine, o možnosti zdravljenja z dializo čez noč in o primernem prostoru za skladiščenje dializnega materiala doma. V primeru zdravljenja s hemodializo so bili skoraj vsi bolniki seznanjeni z operativnim posegom arterio-venske fistule (93 %) in o hemodializi dva- do štirikrat tedensko v dializnem centru (93 %). Nadalje smo ugotovili, da se več kot polovica anketirancev (54 %) strinja s trditvijo, da je preddializna edukacija vplivala na izbiro metode nadomestnega zdravljenja.
Razprava: Rezultati raziskave so pokazali, da se večina bolnikov udeležuje preddializne edukacije, kjer pridobijo ključne informacije o bolezni in njenem poteku. Z ustrezno edukacijo so bolje pripravljeni na sprejemanje odločitev glede izbire metode nadomestnega zdravljenja, kar prispeva k boljši prilagoditvi na zdravljenje in izboljšanju njihovega zdravstvenega izida.
Ključne besede: bolnik, medicinska sestra, preddializna edukacija, zdravstvena vzgoja
Objavljeno v ReVIS: 06.07.2025; Ogledov: 124; Prenosov: 1
 Celotno besedilo (1,13 MB) |
2. CELOSTNA OBRAVNAVA PACIENTA S SLADKORNO BOLEZNIJOKristina Rozman, 2024, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Sladkorna bolezen nastane, ko trebušna slinavka ne proizvaja dovolj inzulina ali pa ko telo proizvedenega inzulina ne more učinkovito uporabiti. Obstaja več tipov sladkorne bolezni, najbolj pogost je tip 2. Za samokontrolo in samoobvladovanje sladkorne bolezni ter preprečevanje njenih zapletov potrebujejo pacienti dobro edukacijo in podporo zdravstvenih delavcev. Nameni raziskave so bili ugotoviti kakovost obravnave pacienta s sladkorno boleznijo, obseg pacientovega sodelovanja in truda za obvladovanje bolezni, pacientovo doživljanje sladkorne bolezni, pacientovo soočanje z ovirami sladkorne bolezni in nastanek zapletov pri pacientih s sladkorno boleznijo.
Metode: Raziskava je temeljila na kvalitativni metodi dela. Za potrebe empiričnega dela so bili zbrani, analizirani in sintetizirani primarni ter sekundarni viri. Podatki za analizo so bili pridobljeni s tehniko intervjuvanja. Vir podatkov je bil tudi pregled domače in tuje literature. Vzorec je bil namenski in je vključeval 8 pacientov s sladkorno boleznijo.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da so vsi pacienti s sladkorno boleznijo prejeli edukacijo, vendar jo je večina prejela površno. Stres spremlja večino pacientov, odkar imajo sladkorno bolezen. Informacija o diagnozi sladkorne bolezni paciente šokira. Večina pacientov ne sledi popolnoma diabetični dieti. Pacienti imajo različne ovire, ki jih prinaša sladkorna bolezen. Vsak pacient s sladkorno boleznijo se bori z zapleti sladkorne bolezni.
Razprava: Pacienti s sladkorno boleznijo prejmejo edukacijo o njihovi bolezni in kako jo obvladovati. Edukacije je preveč obširna in je zato pacienti ne morejo dobro razumeti. Prav tako zaradi prevelike količine razlage, medicinske sestre površno predajo znanje pacientom. Sladkorna bolezen pacientom prinaša veliko stresa. Nekateri pacienti so si organizirali življenje in načrtujejo vsak dan posebej, da bi se izognili stresu. Večina pacientov je v šoku, ko izvejo za svojo bolezen. Na začetku so zmedeni, jih je strah in ne vedo, kako naprej. Čez nekaj časa sprejmejo svojo bolezen, se naučijo živeti s njo ter sproti premagujejo ovire, ki jih prinaša sladkorna bolezen. Večina pacientov s sladkorno boleznijo ne sledi popolnoma zdravemu načinu življenja, največ težav pa jim povzroča diabetična dieta. Posledično, zaradi slabe edukacije in slabega razumevanja pacientov, to privede do veliko več zapletov sladkorne bolezni, kot bi jih sicer zasledili. V naši raziskavi imajo pacienti povprečno 3 do 4 zaplete sladkorne bolezni, kar je veliko, še posebej, če upoštevamo tiste, ki imajo sladkorno bolezen krajši čas.
Ključne besede: Sladkorna bolezen, edukacija, zapleti sladkorne bolezni.
Objavljeno v ReVIS: 08.11.2024; Ogledov: 556; Prenosov: 30
Celotno besedilo (1,19 MB) |
3. Opolnomočenje pacientov z antifosfolipidnim sindromom za samokontrolo in samovodenje antikoagulacijskega zdravljenjaAndreja Hrovat Bukovšek, Bojana Filej, 2024, izvirni znanstveni članek Ključne besede: antikoagulacijsko zdravljenje, zdravstvena vzgoja, edukacija, opolnomočenje, antifosfolipidni sindrom, samokontrola, samovodenje
Objavljeno v ReVIS: 09.07.2024; Ogledov: 771; Prenosov: 7
Celotno besedilo (315,59 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Samooskrba pacienta - pomemben element obvladovanja sladkorne bolezniNejc Šmalc, 2024, magistrsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Porast sladkornih bolnikov postaja vse večji problem. Gre za kompleksno bolezen, ki na dolgi rok s seboj prinaša možne zaplete in posledice tako za bolnika, njegove bližnje in družbo. Po postavitvi diagnoze je ključno, da bolnik prejme ustrezno oskrbo, katere cilj ni samo zmanjšanje možnosti za nastanek kroničnih zapletov, temveč tudi učinkovito izobraževanje in podpora za ohranjanje najboljšega možnega zdravstvenega stanja. Pri izobraževanju ne sme iti zgolj za prenos informacij o bolezni, temveč mora tudi spodbujati k spreminjanju življenjskega sloga, motivirati in opolnomočiti bolnika, da postane aktiven pri vodenju in odločanju o svoji bolezni, ter da uvidi cilje zdravljenja. Namen raziskave je bil preučiti znanje sladkornih bolnikov o svoji bolezni ter ugotoviti kako uspešni so pri samovodenju le-te.
Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativnem raziskovalnem pristopu in deskriptivni metodi dela. Primarne podatke smo pridobili s tehniko anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 300 sladkornih bolnikov tipa 1 in tipa 2.
Rezultati: Ugotovili smo, da imajo sladkorni bolniki o svoji bolezni dobro znanje. Svojo samooskrbo bolezni zaznavajo kot dobro. Rezultati so pokazali, da se s starostjo bolnika slabša samooskrba sladkorne bolezni, ter da med bolniki glede na čas obolelosti za sladkorno boleznijo ne obstajajo statistično pomembne razlike v njeni samooskrbi. Ugotovili smo tudi, da imajo anketirani s sladkorno boleznijo tipa 1 v povprečju nižji glikiran hemoglobin kot bolniki z drugimi tipi sladkorne bolezni.
Razprava: Za dobro samooskrbo sladkorne bolezni je ključno kakovostno izobraževanje, ki bolnika opremi z znanjem in strategijami za reševanje izzivov, ki jih prinaša bolezen. Z dobro samooskrbo lahko sladkorni bolnik živi kakovostno življenje ter prepreči možne zaplete.
Ključne besede: sladkorna bolezen tipa 1, sladkorna bolezen tipa 2, samooskrba sladkorne bolezni, obvladovanje sladkorne bolezni, edukacija.
Objavljeno v ReVIS: 14.06.2024; Ogledov: 1095; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,92 MB) |
5. |
6. |
