Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 31
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Učinki ukrepov na področju minimalne plače v DSO Novo mesto in vpliv plačne politike v času epidemije na dohodke zaposlenih
Polona Bukovec, 2024, ni določena

Opis: Svet je poln informacij, ki jih potrebujemo, da presodimo, katera odločitev bo imela za nas najboljši izid. To pomeni, da ima informacija svojo vrednost. Zelo podobno je tudi v poslovni sferi. Podjetja za uspešno poslovanje potrebujejo neračunovodske in računovodske informacije. Gre za informacije o preteklih in prihodnjih procesih in stanjih, ki izhajajo iz računovodstva. Ker pa podjetja za svoje delovanje potrebujejo usposobljeno osebje, so za uspešno kadrovsko upravljanje ključnega pomena računovodske informacije, ki so v največji meri povezane s stroški dela. Ob tem pa so računovodske informacije neločljivo povezane z davčno zakonodajo. Namen magistrskega dela je bil proučiti, kako stroški dela v proučevani organizaciji vplivajo na celotne odhodke, kakšno povprečno bruto plačilo v primerjavi s povprečjem v RS prejemajo zaposleni v Domu starejših občanov Novo mesto in kakšne spremembe plačne politike povzroča dvig minimalne plače. Ugotovili smo, da je plačni sistem z delnimi posegi v plače le na določenih področjih še poglobil anomalije med različnimi poklicnimi skupinami. Tudi minimalna plača ne dosega svojega namena, saj se z njenim dvigom povečuje število zaposlenih, ki ravni minimalne plače ne dosegajo več. Na drugi strani pa se z enostranskim posegom v plačni sistem podira razmerje do visokokvalificiranih zaposlenih. Z vidika davčne zakonodaje smo dodatno ugotovili, da je implementacija ukrepov v času epidemije covida-19 vplivala na ekonomski status zaposlenih v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva v javni mreži pozitivno, saj so prejeli bistveno višje neto koristi kot zaposleni v drugih dejavnostih javnega sektorja. Vsekakor pa je nujna reforma plačnega sistema v javnem sektorju zaradi pravičnejših in motivacijskih plač.
Ključne besede: računovodske informacije, stroški dela, plača, minimalna plača, epidemija covida-19
Objavljeno v ReVIS: 21.04.2024; Ogledov: 305; Prenosov: 16
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

2.
PERCEPCIJE ŠTUDENTOV GLEDE ŠTUDIJA NA DALJAVO IN HIBRIDNEGA IZOBRAŽEVANJA
Lejla Kasumovic, 2024, ni določena

Opis: Študij na daljavo, ki ima sicer dolgo zgodovino, je z izbruhom epidemije Covid-19 doživel preobrazbo. Tradicionalno izobraževanje, ki temelji na fizični prisotnosti v učilnicah, je bilo prisiljeno preiti na digitalne platforme. Študij na daljavo se je izkazal za ključno rešitev v času, ko so bile fizične institucije zaprte, omogočal je kontinuirano izobraževanje z uporabo spletnih učilnic in videopredavanj. Hibridna oblika študija, ki združuje elemente študija na daljavo in tradicionalnega študija, študentom omogoča večjo prilagodljivost in interakcijo s profesorji ter sošolci. V diplomski nalogi smo obravnavali percepcije študentov Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici o študiju na daljavo med epidemijo Covid-19 in o hibridni obliki študija po epidemiji. Raziskava je vključevala študente dodiplomskega univerzitetnega študijskega programa Socialni menedžment, pri čemer smo zajeli tako domače kot tuje študente. Za namen izvedbe raziskave smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, in sicer metodo fokusnih skupin. Raziskava je pokazala, da so se med epidemijo Covid-19 percepcije študentov razlikovale, od izgube motivacije in potrebe po socializaciji pri študiju na daljavo do cenjenja tradicionalnega izobraževanja zaradi omejitev, ki jih prinaša študij na daljavo. Hibridni model izobraževanja je nekaterim študentom prinesel olajšanje in prilagodljivost, drugim pa dodatne izzive. Kljub temu so študenti priznali, da brez izkušenj s študijem na daljavo ne bi izbrali hibridnega izobraževanja. Kljub temu da raziskava ni odkrila večjih razlik v izkušnjah med domačimi in tujimi študenti, so slednji pogosteje izbrali hibridno obliko. V zaključku raziskava predlaga nadaljnje raziskovanje hibridnega izobraževanja, saj le-to predstavlja relativno novo prakso v slovenskem izobraževalnem sistemu. To odpira vprašanja o dolgoročnih vplivih in učinkovitosti te oblike študija v primerjavi s tradicionalnimi pristopi in nakazuje, kako bo to vplivalo na prihodnje generacije študentov ter oblikovanje izobraževalnih sistemov po svetu.
Ključne besede: Epidemija Covid-19, študij na daljavo, hibridno izobraževanje, online, percepcije.
Objavljeno v ReVIS: 17.04.2024; Ogledov: 340; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (1,40 MB)

3.
Pravica do zasebnosti in posegi vanjo med pandemijo covida-19 (obdobje do leta 2022) : magistrsko delo
Neža Križaj, 2024, magistrsko delo

Opis: Pravica do zasebnosti je v današnjem času ena izmed bolj strogo varovanih človekovih pravic. Sama pravica, kot jo poznamo danes, se je razvila šele s pojavom zahodnega kapitalizma, torej v 18. stoletju, in se izrazito veže na nastanek individualizma. Čeprav gre pri zasebnosti za obsežen pojem, pa se njen obseg s časom ni širil, temveč ožil. Danes bi lahko rekli, da je pravica čedalje bolj omejena in kot vrednota v družbi izgublja pomen. Na eni strani zasebno sfero »ogroža« država, še večji vpliv nanjo pa ima družba. Z modernimi tehnologijami se je razvil pojav, imenovan družba nadzora. Posegi in vplivi družbe na zasebnost posameznika so bistveno bolj problematični kot vplivi države – sploh na področju informacijske zasebnosti.1 Potemtakem lahko zaključimo, da generalne, enotne definicije zasebnosti in pravice do zasebnosti pravzaprav ni. Glavni vzrok je v tem, da je pravica relativna, subjektivna, spremenljiva in kontekstualna. Vsak izmed nas ima glede zasebnosti drugačna prepričanja in pričakovanja. 2 Drugi glavni junak magistrskega dela je covid-19, bolezen, ki je dobesedno ustavila in spremenila svet do te mere, da še danes ne vemo točno, na kaj vse je vplivala in kakšne posledice je v svetu pustila. Osredotočili se bomo na ukrepe Slovenije, ki so bili izdani v času epidemije. Poskušali bomo najti tudi takšne, ki so mogoče posegali v samo pravico do zasebnosti. V svetovno epidemijo so bile vpletene tudi druge države, zato bo pregled ukrepov dal jasno sliko, kakšen pristop je določena država ubrala. Glede na analizirano literaturo in aktualne informacije lahko trdimo, da so bili določeni ukrepi organov sprejeti prehitro in brez dobrega premisleka, kako bodo na ljudi vplivali. Vendar moramo po drugi strani v prihodnost gledati pozitivno. Virus je bil omejen in z vsako mutacijo je postajal šibkejši. Kot družba smo lahko ponosni na to, kako smo stopili skupaj, ko je bilo to najbolj pomembno.
Ključne besede: covid-19, epidemija, ukrepi, zasebnost, človekova pravica
Objavljeno v ReVIS: 19.02.2024; Ogledov: 436; Prenosov: 19
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

4.
Pravica do življenja v času epidemije v slovenski družb : magistrsko delo
Tjaša Pucelj, 2023, magistrsko delo

Opis: Izbruh epidemije koronavirusa je prinesel izredno stanje in države po svetu postavil pred velik preizkus. Slovenija pri tem ni bila nikakršna izjema. Na hitro širjenje okužb so se države odzvale z uvedbo zajezitvenih ukrepov, katerih namen je bil čim hitreje in čim učinkoviteje preprečiti širjenje novega virusa, preprečiti razpad zdravstvenih sistemov, predvsem pa rešiti čim več življenj. V središču so bile človekove pravice, še posebej pravica do življenja, saj je bila ta najbolj ogrožena. Ukrepi, ki so jih v času izrednega stanja sprejele države, so morali imeti ustrezno pravno podlago, poleg tega pa so morali biti sorazmerni in časovno omejeni, saj se negativni učinki kateregakoli posega v človekove pravice in temeljne svoboščine stopnjujejo glede na čas trajanja. Magistrsko delo se osredotoča na situacijo v Sloveniji in na pravico do življenja v času epidemije. Opredelitvi pravice do življenja ter analizi pravne ureditve tako v slovenskem kot mednarodnem pravnem redu sledi retrospektiva dogodkov in okvirni pregled ukrepov zakonodajne ter izvršilne oblasti, ki so bili sprejeti s ciljem preprečitve širjenja okužb in zavarovanja javnega zdravja. Predstavljene so tudi zakonske možnosti, ki omogočajo sprejemanje zajezitvenih ukrepov. Na koncu so analizirane tri odmevnejše odločitve Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki so bile sprejete v času epidemije koronavirusa, sledi pa jim analiza ločenih mnenj ustavnih sodnikov.
Ključne besede: epidemija, koronavirus, pravica do življenja, Ustavno sodišče Republike Slovenije, sorazmernost, načelo legalitete
Objavljeno v ReVIS: 12.12.2023; Ogledov: 532; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (920,68 KB)

5.
6.
Duševno zdravje in socialno življenje uporabnikov ŠENT Celeia Celje v času epidemije COVID-19
Aleksander Klobčar, 2023, ni določena

Opis: Verjetno je marsikdo izmed nas že slišal za izraz "Slika je vredna tisoč besed". Potemtakem je okus nečesa vreden tisoč slik, izkušnja pa tisoč okusov. Besede, kot so virus, okužbe, epidemija, karantena, za nas niso popolna tujka. Pomnimo le, kako aktualna je v svojih dneh bila ptičja gripa ali virus ebola. Na lastne oči smo lahko prek televizije spremljali, kakšne posledice so za seboj pustile te grozote in kako je to udarilo tamkajšnje ljudi. Širile so se govorice, da bo morda to doseglo tudi nas in kako se bomo morali na to prilagoditi. Toda na koncu smo državljani Slovenije in večine sveta ostali le opazovalci. Z našim življenjem smo nadaljevali kot vedno, morda smo na trenutke samo zagnali kakšno manjšo paniko, dokler nas ni dosegel glavni udar. Med ljudmi, ki so se znašli v tej situaciji, so tudi uporabniki dnevnega centra ŠENT Celeia Celje. V naši diplomski nalogi nas je zanimalo, kakšen učinek je imela epidemija na duševno zdravje in socialno življenje teh uporabnikov v obdobju lockdowna, kako uporabniki gledajo na to ter kakšne posledice je to pustilo. Za raziskavo smo izdelali spletno anketo, ki je bila povečini sestavljena iz zaprtih vprašanj, nekaj vprašanj pa je tudi vključevalo različne stopnje intenzitete pri odgovorih. Pri tej anketi je sodelovalo 25 uporabnikov (12 moških, 13 žensk), ki so aktivni obiskovalci ŠENT-a. Glavne ugotovitve, do katerih smo prišli, so, da je epidemija COVID-19 igrala veliko vlogo pri spremembah in stanju uporabnikov, kar se tiče duševnega zdravja in socialnega življenja, ter njihovih odzivih na to.
Ključne besede: COVID-19, epidemija, ŠENT, težave v duševnem zdravju, socialno življenje
Objavljeno v ReVIS: 14.10.2023; Ogledov: 595; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,72 MB)

7.
Izobraževanje na daljavo v času epidemije covid-19 v Sloveniji : magistrsko delo
Robert Letić, 2023, magistrsko delo

Opis: V slovenskem šolskem sistemu prevladuje oblika klasičnega izobraževanja, kjer pouk poteka fizično v šoli ob prisotnosti učitelja in učenca. Pred epidemijo covid-19 je v Sloveniji prevladovala klasična oblika izobraževanja v šoli, saj izobraževanje na daljavo ni bilo širše znano vzgojno izobraževalnim zavodom. Vendar pa je s prihodom epidemije in začasnim zaprtjem šol izobraževanje na daljavo postalo edini način izvajanja pouka. Za namen preučevanja, kako so se vzgojno-izobraževalni zavodi spopadali z izvajanjem izobraževanja na daljavo med obdobjem popolnega zaprtja šolskih zavodov, smo v drugem delu magistrske naloge izvedli raziskavo, v sklopu katere smo si zastavili tri raziskovalna vprašanja. Namen magistrskega raziskovalnega dela je ugotoviti, kako so izobraževanje na daljavo zaznavali ravnatelji izbranih srednjih šol v Sloveniji ter kako so usmerjali in organizirali delo v kolektivu v času popolnega zaprtja šol. V magistrskem delu smo uporabili različne metode raziskovanja, pri čemer izpostavljamo sociološko empirično metodo, v sklopu katere smo se poslužili kvalitativne metode raziskovanja. Raziskavo smo izvedli s pomočjo strukturiranega intervjuja z naključno izbranimi ravnatelji srednjih šol iz posamezne statistične regije. Ugotovili smo, da večina ravnateljev meni, da niso imeli dovolj strokovne podpore za izvajanje pouka na daljavo v času epidemije covid-19. Hkrati so bili vsi ravnatelji enotni, da je prehod na izobraževanje na daljavo prinesel številne težave, s katerimi so se šole morale spopasti. Kot najpogostejše težave, ki so jih ravnatelji izpostavili, so bile: računalniška oprema in internetna povezava, praktično izobraževanje ter prepozna navodila pristojnih inštitucij. Izobraževanje na daljavo je v času epidemije covid-19 postala ključna oblika izobraževanja, za katero menimo, da se bo v prihodnosti verjetno še naprej razvijala. Raziskava, ki smo jo izvedli, je poudarila izzive in pomanjkljivosti, s katerimi so se vzgojno-izobraževalni zavodi soočali. Pridobljeni rezultati lahko služijo kot pomembna podlaga stroki pri nadaljnjem raziskovanju in krepitvi digitalnih kompetenc. S tem bodo vzgojno-izobraževalni zavodi bolje pripravljeni na morebitne prihodnje krize, ki zahtevajo izobraževanje na daljavo.
Ključne besede: izobraževanje, učenje, izobraževanje na daljavo, epidemija covid19, šola, ravnatelji
Objavljeno v ReVIS: 09.10.2023; Ogledov: 670; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (981,76 KB)

8.
Porast anksioznosti pri dijakih tekom samoizolacije
Alja Leskošek, 2023, ni določena

Opis: V našem vsakdanjiku nam anksioznost ni tuja in pomembno je, da ozavestimo, kako nam lahko bremeni kakovost našega življenja in naše funkcioniranje na dnevni bazi. Tekom šolanja pa nam lahko anksiozna motnja še dodatno oteži naš dobrobit, saj še ustvarjamo in ugotavljamo lastno identiteto. Naš dobrobit pa je ne tako dolgo nazaj otežil virus, ki je ohromil naše življenje. Protikoronski ukrepi so prinesli raznovrstne spremembe, katerih prej nismo bili vajeni. Soočiti smo se morali z novimi izzivi, najti nove načine spopadanja z virusom, upeljati novo rutino, omejiti socialne stike in se šolati na daljavo. Dijaki so zagotovo ena izmed bolj prizadetih starostnih skupin, saj so svojo adolescenco doživljali drugače, kot bi jo morali. Zaključna nalogo posvečamo raziskovanju, kako je samoizolacija vplivala na duševno zdravje mladostnikov oz.bolj natančneje, kako je sama anksioznost pri dijakih porastla med samoizolacijo. V teoretičnem delu smo predstavili anksioznost, njene oblike, simptomatiko in kako se spopasti z njo. Kasneje, v empiričnem delu pa smo predstavili kvalitativno raziskavo, katero smo izvedli s pomočjo intervjujev. Intervjuje smo analizirali in jih s teoretičnim povezovanjem zaključili v dovršeno raziskavo. Naša raziskava je pokazala, da so razlike v samem doživljanju anksioznosti pred in tekom samoizolacije.
Ključne besede: Dijaki, anksioznost, duševno zdravje, koronavirus, samoizolacija, epidemija, protikoronski ukrepi, anksiozne motnje
Objavljeno v ReVIS: 29.09.2023; Ogledov: 409; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (1,41 MB)

9.
Psihosocialne posledice zaprtja šol in spremljevalnih ukrepov na šoloobvezne otroke v času epidemije covid-19 v Sloveniji
Pascale Emily Pečnik, 2023, ni določena

Opis: Epidemija covid-19 je odprla številna družbena vprašanja tako iz konteksta obstoječih družbenih razmerij kot iz državnih, družbenih in psihosocialnih posledic. V pričujoči magistrski nalogi osvetljujemo vidik psihosocialnih posledic epidemije na šoloobvezne otroke v Sloveniji in jih postavljamo v širši družbeni okvir. V teoretičnem delu naloge raziskujemo globalizacijo kot pomemben družbeni vidik epidemije, kapitalistični sistem in razredno diferenciacijo. Temu sledi raziskovanje šole kot pomembnega člena v procesu socializacije znotraj obstoječih ideoloških razmerij. Posebno pozornost posvečamo socialno-ekonomskemu statusu in vplivu le-tega ob zaprtju šol v času prvega in drugega vala epidemije. V empiričnem delu naloge skozi sekundardno analizo Mednarodne raziskave motenj izobraževanja v času epidemije in intervjuje s svetovalnimi delavkami analiziramo psihosocialne posledice epidemije na šoloobvezne otroke. Zanima nas tudi vloga svetovalnih delavk v času epidemije in ključni izzivi, s katerimi so se srečevale. Metodološko se naloge lotevamo skozi morfogenetski pristop in ugotavljamo razmerje država-šola-posameznik. Ugotovili smo, da je eden pomembnejših dejavnikov, ki vpliva na psihosocialne posledice otrok in mladostnikov, socialno-ekonomski status. Psihosocialne stiske, s katerimi se soočajo otroci in mladostniki, se razlikujejo glede na starost šoloobveznih otrok, govorimo pa o samoti, anksioznosti, depresiji, apatičnosti in nasilju.
Ključne besede: epidemija, psihosocialne posledice, otroci in mladostniki, socialno-ekonomski status, ideologija
Objavljeno v ReVIS: 10.06.2023; Ogledov: 576; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (2,58 MB)

10.
Analiza vplivniškega trženja prek socialnih omrežij v času epidemije Covid-19
Manuela Jazbar, 2023, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil predstaviti poklic vplivnežev in digitalno trženje na splošno, kot tudi digitalno trženje v času epidemije. S pomočjo literature in raziskovalnega dela smo analizirali vplivniško trženje prek socialnih omrežij v času epidemije covida-19 in raziskali, kako se kupci odločajo za nakup določenega izdelka ali storitve, ki jo je promoviral in predstavil vplivnež prek socialnih omrežij. V diplomskem delu smo postavili raziskovalno vprašanje in dve hipotezi. Zanimalo nas je, ali ljudje bolj zaupajo v izdelek, ki ga je promoviral vplivnež, kot v izdelek, ki ga je oglaševalo podjetje blagovne znamke. Rezultati so pokazali, da ljudje v večini še zmeraj bolj zaupajo oglaševanju s strani podjetja. Zanimalo nas je tudi, ali je bil v času epidemije večji obseg promocijskih objav vplivnežev kot pred njo. Izkazalo se je, da so se promocijske objave v času epidemije povečale. S pomočjo raziskovalnega vprašanja o najbolj priljubljenem družabnem omrežju smo prišli do zaključka, da je TikTok v času epidemije postal vodilno družbeno omrežje. Diplomsko delo smo razdelili na teoretični in raziskovalni del. V teoretičnem delu smo opisali vplivniško trženje, vplivneže, digitalno trženje in različne oblike trženja, v raziskovalnem delu pa smo preverili postavljeni hipotezi in odgovorili na raziskovalno vprašanje.
Ključne besede: vplivneži, vplivnostno trženje, spletna prodaja, družbena omrežja, blagovne znamke, digitalno trženje, epidemija.
Objavljeno v ReVIS: 03.06.2023; Ogledov: 561; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (706,10 KB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh