1. PROSTORSKA UREDITEV BIVALNEGA PROSTORA V DOMU STAREJŠIH OBČANOVTina Možina, 2025, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Prostorska ureditev v domu starejših občanov pomembno vpliva na kakovost življenja oskrbovancev ter učinkovitost dela zaposlenih. Kljub temu so oskrbovanci in zaposleni pogosto premalo vključeni v procese načrtovanja in prilagajanja bivalnega okolja. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako prostorska ureditev vpliva na dobro počutje in mobilnost oskrbovancev.
Metode dela: Diplomsko delo je temeljilo na kvalitativnem raziskovalnem pristopu z deskriptivno metodo dela. Primarni podatki so bili zbrani s pomočjo tehnike intervjuvanja s polstrukturiranimi intervjuji v izbranem domu starejših občanov. Sekundarne vire podatkov smo pridobivali s pomočjo domače in tuje literature ter internetnih virov. Podatkovne baze, ki smo jih pri tem uporabili, so COBISS, PubMed, Google Scholar in Springer link.
Rezultati: Raziskava je pokazala, da oskrbovanci kot najpomembnejše vidike prostorske ureditve izpostavljajo svetle in pregledne prostore, dostopnost, možnost osebnega prilagajanja prostorov, medtem ko zaposleni poudarjajo pomen ergonomske zasnove, dobro organiziranih negovalnih prostorov in prostornosti sob. Zaposleni imajo omejen vpliv na prostorske prilagoditve, saj se večina odločitev sprejema na ravni vodstva, pri čemer njihovi predlogi pogosto niso upoštevani. Prav tako je raziskava pokazala, da dobro načrtovani prostori omogočajo hitrejši odziv v nujnih primerih, zmanjšujejo stres zaposlenih in povečujejo varnost oskrbovancev.
Razprava in zaključek: Ključna ugotovitev raziskave je, da bi bilo treba oskrbovance in zaposlene bolj aktivno vključiti v načrtovanje prostorskih prilagoditev, saj so njihova mnenja ključna za ustvarjanje funkcionalnega in prijetnega bivalnega okolja. Pridobljeni rezultati so skladni s predhodnimi raziskavami, ki poudarjajo, da dobro načrtovani prostori povečujejo kakovost življenja oskrbovancev ter zmanjšujejo fizične in psihične obremenitve zaposlenih. Na podlagi ugotovitev se priporoča uvedba sistematičnega vključevanja uporabnikov v procese načrtovanja ter prilagajanja prostorov glede na potrebe vseh deležnikov, saj lahko le tako domovi starejših občanov postanejo bolj funkcionalni, varni in prijazni do vseh, ki v njih bivajo in delajo.
Ključne besede: Prostor, oskrbovanci, ergonomija, varnost, mobilnost
Objavljeno v ReVIS: 07.06.2025; Ogledov: 165; Prenosov: 4
 Celotno besedilo (1,88 MB) |
2. |
3. |
4. |
5. |
6. |
7. Preprečevanje negativnih posledic sedečega načina življenja s fizioterapevtskimi postopkiŽan Japelj, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod in namen: Sedeč način življenja, ki je pogosto povezan s prisiljeno in fiziološko neustrezno telesno držo, je dejavnik tveganja za srčnožilne in drugih zaplete, predvsem deformacije kosti in mišic. Namen diplomske naloge je predstaviti fizioterapevtsko obravnavo v smislu preprečevanja posledic sedečega načina življenja. Metode: Proučili smo podatkovne zbirke PubMed, Pedro ter CINAHL za obdobje zadnjih petnajst let. Rezultati: Izsledki dokazujejo zmanjšanje bolečin, izboljšanje telesne drže in manjše tveganje za nastanek nekaterih bolezni pri telesno dejavnih na delovnem mestu. Uporabnost: Raziskave potrjujejo, da izvajanje aktivnih odmorov na delovnem mestu pri sedeče zaposlenih lajša bolečine in preprečuje nastanek deformacij kosti in mišic ter zmanjšuje možnosti za nastanek določenih bolezni. Omejitve: V prihodnje bi bilo potrebno zajeti večje število raziskovalnih izsledkov, ki podrobneje opisujejo vpliv telesne dejavnosti na negativne poledice sedečega načina življenja.
Ključne besede: sedeč način življenja, aktivni program, ergonomija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 23.09.2022; Ogledov: 1569; Prenosov: 103
Celotno besedilo (963,50 KB) |
8. |
9. |
10. VPLIV DEJAVNIKOV TVEGANJA DELOVNEGA MESTA NA BOLEČINO V KRIŽUNeža Plošnik, 2020, diplomsko delo Opis: Na delovnem mestu, kjer preživimo velik del svojega odraslega življenja, se vsakodnevno soočamo z dejavniki tveganja, ki vplivajo na razvoj BVK. Bolečina pomembno vpliva na potek našega življenja. Onemogoči nam kakovostno opravljanje dela, ovira nas pri vsakodnevnih opravilih, ogroža naše družinsko in socialno življenje ter vpliva na naše vsesplošno počutje in razpoloženje. Negativno vpliva tudi na fizično, psihično in socialno komponento našega vsakdana. Z lastnim ozaveščanjem pa lahko storimo največ tako, da preprečimo ali izboljšamo naše bolečinsko stanje. Z upoštevanjem preprostih smernic o pravilnem dvigovanju in premeščanju bremen, obvladovanjem pravilne drže, izogibanjem dolgotrajnim statičnim položajem, ergonomsko ureditvijo delovnega okolja in skrbjo za zdrav življenjski slog, ki vsebuje redno telesno aktivnost in ohranjanje primerne telesne teže, lahko sami pripomoremo k zmanjšanju vpliva dejavnikov tveganja delovnega mesta na BVK. Visoka prevalenca BVK svetovne populacije je velik problem zadnjih desetletij. Zmanjšati ali preprečiti možnost za razvoj tega sindroma je problematika širše družbe, ki trpi zaradi ekonomskih prikrajšanj, ki jih povzroča visoko število prizadetih in posameznika, ki ga je sindrom BVK prizadel. Z aktivno uporabo znanja in razpoložljivih sredstev, lahko delovno mesto spremenimo v zdravju varno okolje.
Ključne besede: Bolečina v križu, delovno mesto, delovno okolje, dejavniki tveganja, ergonomija.
Objavljeno v ReVIS: 11.12.2020; Ogledov: 3612; Prenosov: 201
Celotno besedilo (842,35 KB) |
