Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


31 - 34 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
31.
32.
Kdaj je odvetnik/odvetniška družba dolžna ravnati po določbah zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-1)
Ana Mahkovec Gorenc, 2019

Opis: V diplomski nalogi bo obravnavana tematika pranja denarja in financiranja terorizma s poudarkom na vlogi odvetnika pri preprečevanju le-tega. V nalogi bodo uvodoma opisani osnovni pojmi s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Podrobneje bo predstavljeno pranje denarja in financiranja terorizma, vloga odvetnikov in odvetniških družb, stanje na področju Slovenije, delovanje Urada Republike Slovenije za preprečevanje pranja denarja, analiza Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma ter ureditev v posameznih mednarodnih organizacijah. Od pojava globalizacije problematika kaznivega dejanja pranja denarja ter financiranja terorizma pomeni vse resnejši in večji problem. Število teh kaznivih dejanj se iz leta v leto povečuje. Za učinkovit boj proti pranju denarja so poleg ustrezne inkriminacije tega kaznivega dejanja potrebni tudi ukrepi, ki zajemajo povezovanje posameznih držav in nacionalnih organov ter delovanje odvetnikov. Po svoji naravi pravni poklic postavlja odvetnike v poseben položaj, s pomočjo katerega lahko določenim osebam olajšajo in posredujejo pri pomembnih gospodarskih in finančnih transakcijah, zato je pomembno, da odvetniki splošno razumejo in izpolnjujejo določene obveznosti določene z zakoni in mednarodnimi konvencijami. Odvetnikom se svetuje, naj svojim strankam razkrijejo svoje obveznosti glede skrbnosti in takojšne poročanje v primeru zaznave sumljive transakcije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: financiranje terorizma, vloga odvetnikov, kazniva dejanja
Objavljeno: 03.09.2019; Ogledov: 431; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (652,38 KB)

33.
Sistem financiranja občin v Sloveniji
Katja Pepelnak, 2019

Opis: Občina potrebuje za uresničevanje svojega bistva priznavanje samostojnosti in neodvisnosti ter sistem, ki ji to omogoča. Pomembna je jasna razmejitev nalog, ki so lokalne narave od tistih, ki izhajajo iz državne ravni. V nadaljevanju pa se naloge lokalne narave razmejujejo na obvezne in neobvezne naloge. Vsakršna razmejitev nalog privede do dvoma, v kolikor razmejitev nalog ni jasno določena s predpisi in v kolikor nima jasne slike o tem, kako so takšne naloge financirane. S proučevanjem državnih predpisov prišli do ugotovitve, da obstaja nejasna slika o tem, katere občinske naloge so obvezne in katere neobvezne. Prav tako je predpisov, ki govorijo o nalogah občin, preveč. Pomanjkljivost pa se kaže v tem, da se Zakon o lokalni samoupravi, ki sicer določa izvirne naloge občin, ne upošteva kot krovni zakon, ki bi te naloge povezal v neko smiselno celoto. Novo razmejevanje občinskih nalog pa je uvedel tudi Zakon o financiranju občin, ki je v svojih določbah določil naloge, ki se financirajo s primerno porabo. Z analizo nalog in sredstev za njihovo financiranje na konkretnem primeru Občine Poljčane smo prišli do ugotovitve, da povprečnina, ki je izračunana iz povprečnih stroškov obveznih nalog občin, ki jih določa Zakon o financiranju občin, ni odraz dejanskega stanja in posledično privede do nesorazmerja med obveznimi nalogami občin ter sredstvi za njihovo financiranje. Trenutno veljavni sistem financiranja občin pa pozablja, da ima občinska infrastruktura rok trajanja in samo vzdrževanje ne more zagotavljati kakovosti življenja občanov. Čigava naloga so torej investicije? In čigava naloga je zagotavljanje socialne varnosti?
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: financiranje, povprečnina, obvezne naloge, neobvezne naloge, pristojnosti občin, primerna poraba
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 218; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

34.
Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh