Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv ekonomskega statusa družine na pogostost pojava nasilja v družini
Nina Rous, 2017

Opis: V sodobnem času je veliko zasebnih in poslovnih uspehov odvisno od financ. Že za skromno preživetje si mora človek plačati osnovne stvari in storitve, da zadovolji osnovne potrebe, kot so hrana, obleka, bivalni prostor, stroški bivalnega prostora in zdravstvene storitve. Vse našteto je dovolj le za osnovne življenske stroške, saj danes vse več ljudi živi na robu preživetja. Naša moderna kultura je naravnana navzven v smislu več imaš, več veljaš. Ljudje si nenehno želijo vse več in več. Ko pride do določenih negativnih sprememb v življenju, na katere v tistem trenutku težje vplivamo, nastopijo težave tako z ekonomskega vidika kot tudi psihične narave. Pred slabim desetletjem je v Sloveniji nastopila gospodarska kriza, ki je finančno onesposobila marsikatero podjetje in posledica le-tega je bilo številno odpuščanje delavcev. Veliko ljudi je ostalo brez služb in marsikateri so si le z denarno socialno pomočjo lahko pokrivali osnovne potrebe za preživetje. Posledica padca z višjega na nižji ekonomski položaj so bile tudi težave v družini. Dejstvo je, da več članov ima družina, tem večja je potreba po finančni moči. Zaradi nižjega ekonomskega statusa družine lahko pride do nasilja v družini, ki se kaže tako v fizični kot tudi v psihični obliki. Znano je tudi, da je žrtev nasilja velikokrat partner, ki je finančno odvisen od drugega partnerja. Žrtve nasilja so največkrat ženske, ki pa zaradi šibkega materialnega stanja ostajajo v nasilnih zvezah. Tudi v družinah z višjim oziroma stabilnim ekonomskim statusom prihaja do nasilja različnih oblik. Povod za nasilje pri ekonomsko stabilnih družinah običajno ni pomanjkanje finančnih sredstev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: finance, ekonomski status, nasilje, družina, gospodarska kriza, fizično in psihično nasilje, žrtev, finančna sredstva.
Objavljeno: 06.03.2018; Ogledov: 3707; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

2.
Nasilje v družini kot posledica epidemije Covid-19
Alex Njivar, 2022

Opis: V diplomskem delu obravnavam, kako je epidemija Covid-19 vplivala na nasilje v družini. Epidemija je pripeljala do izgube človeških življenj po vsem svetu, prinesla je veliko sprememb v vsakdanje življenje posameznikov. Negativno je vplivala na gospodarstvo, mentalno zdravje, socialne stike in še bi lahko naštevala. Ljudje so med pandemijo čutili stres, strah, tesnobo ter osamljenost. Veliko ljudi se je spopadlo z depresijo in anksioznostjo. Med epidemijo je prišlo do znatnega povečanja primerov nasilja v družini. Dejavniki, ki so povečali nasilje v družini, so bili povečan stres, ekonomska negotovost, mentalna nestabilnost, socialna izolacija in zloraba alkohola in prepovedanih substanc. Povečalo se je tako fizično, psihično ter spolno nasilje. Največ nasilja se je zgodilo prav v intimno-partnerskih odnosih in družinah. V vsaki družini prihaja do konfliktov, saj je le ta sestavljena iz posameznikov, ki nimajo zmeraj enakih interesov in želja. Na družinsko življenje pa ne vplivajo samo interesi družine, ampak tudi zunanji dejavniki, kot so družbene razmere, socialne razmere in psihično zdravje družinskih članov. V času epidemije so se življenja oseb zelo spremenila, s tem pa tudi interesi, kar je pogosteje pripeljalo do napetosti med družinskimi člani. Družina, ki je osnovna celica človeške družbe, je izgubila svoj primaren pomen. V družini bi se morali počutiti varno, brezskrbo in si med seboj zaupati, pa vendar se je veliko oseb v družini počutilo osamljene, prestrašene in brez zaupanja do ostalih članov družine. V diplomski nalogi sem se dotaknila teme fizičnega, psihičnega, verbalnega, spolnega ter finančnega nasilja. Primerjala sem pojavnost prijavljenega in obravnavanega nasilja v letu 2020 in 2021, ker pa se zavedam, da precejšen odstotek nasilja v družini ostane neprijavljen in posledično neobravnavan, sem pripravila tudi anketo o izkušnji nasilja. Za konec sem dodala še anonimno intimno izpoved žrtve, ki je doživela partnersko nasilje na svoji koži.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: družina, epidemija, Covid-19, nasilje, nasilje v družini, fizično nasilje, psihično nasilje, spolno nasilje, spolna zloraba otrok
Objavljeno: 13.01.2023; Ogledov: 595; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,18 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh