Iskanje po repozitoriju

A+ | A- | | SLO | ENG

Opis: Teoretična izhodišča: Sindrom karpalnega kanala je ena najpogostejših utesnitvenih nevropatij. Nastane zaradi utesnitve medianega živca na področju karpalnega kanala. Povzroča parestezije, bolečino ter v hujših oblikah atrofijo mišic. Zdravimo ga konservativno in operativno, fizioterapevtske metode se uporabljajo tako pri sindromu kot tudi po operaciji karpalnega kanala. Namen: Ugotoviti, katere fizioterapevtske metode so najbolj učinkovite pri izboljšanju funkcije roke in zmanjšanju bolečine po operaciji karpalnega kanala. Metode dela: Izvedli smo pregled strokovne in znanstvene literature. Za iskanje literature smo uporabili spletna orodja Google Scholar, PubMed, ScienceDirect, Cobiss+ in PEDro. Iskanje smo omejili na obdobje med letoma 2013 in 2023, članki so morali biti dostopni v polnem besedilu in napisani v angleškem ali slovenskem jeziku ter vključevati oceno bolečine in/ali funkcije roke. Rezultati: Raziskovalci v izbranih člankih so dokazali statistično pomemben vpliv (p < 0,05) globinskih udarnih valov, vaj, predpisanih preko računalniške tablice, ene terapije za roko ter vaj za drsenje živčevja na izboljšanje funkcije roke. Dokazali so statistično pomemben vpliv (p < 0,05) globinskih udarnih valov na zmanjšanje bolečine, kinezioterapije in terapije z ogledalom na zmanjšanje bolečine ponoči, terapije z ogledalom tudi bolečine v mirovanju. Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je na obe postavki hkrati najbolje učinkovala terapija z globinskimi udarnimi valovi. Najbolj učinkovite metode za zmanjšanje bolečine po operaciji karpalnega kanala so bile tudi terapija z ogledalom in kinezioterapija. Najbolj učinkovite metode pri izboljšanju funkcije roke pa vaje na računalniški tablici, vaje za drsenje živčevja in ena terapija za roko.
Ključne besede: fizioterapija, operacija, sindrom karpalnega kanala
Objavljeno v ReVIS: 19.06.2025; Ogledov: 40; Prenosov: 2
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Downov sindrom je najpogostejša kromosomska nepravilnost in prav tako najpogostejši vzrok duševne prizadetosti. Potemtakem je področje pomembno za raziskovanje, saj se z osebami z Downovim sindromom v fizioterapiji soočamo tako v centrih za usposabljanje, delo in varstvo, šolah za osebe s posebnimi potrebami kot tudi pri obravnavah v ambulantah javnega zdravstva ali pri zasebnikih. Namen raziskovalnega dela je skozi pregled literature raziskati, ali je hipoterapija kratkoročno učinkovita metoda za izboljšanje motoričnih spretnosti pri otrocih z Downovim sindromom. Literaturo, ki je bila v raziskavi uporabljena, smo zbirali v obdobju med januarjem 2022 in septembrom 2023 v internetnih podatkovnih bazah PubMed, ProQuest, Google Scholar ter Google spletni brskalnik. Ostalo literaturo smo pridobili v knjižnici s pomočjo spletne strani Cobiss. Za določitev ustreznosti pregledane literature smo uporabili PRIZMA diagram. Za sestavo teoretičnega dela diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo, v določenem delu tudi metodi komparacije in analize. V empiričnem delu diplomskega dela pa smo uporabili metodo komparacije podatkov, kjer smo primerjali podatke iz devetih raziskav. Ugotovili smo izboljšanje motoričnih spretnosti otrok z Downovim sindromom po vseh preiskovanih parametrih. Hipoterapija se je tako izkazala za učinkovito metodo v fizioterapiji, ki ima učinek na izboljšanje mišične moči, statičnega in dinamičnega ravnotežja, vzdržljivosti, kontrole trupa in glave ter gibljivosti. Hkrati vpliva tudi na zmanjšanje mišičnega tonusa spastičnih mišic. Vpliva pa tudi na izboljšanje vseh parametrov lestvice GMFM-88, ki je največkrat uporabljeno merilno orodje v izbranih raziskavah.
Ključne besede: hipoterapija, Downov sindrom, motorične spretnosti, fizioterapija, kratkoročni učinki
Objavljeno v ReVIS: 18.06.2025; Ogledov: 42; Prenosov: 1
Celotno besedilo (3,13 MB)

Opis: Teoretična izhodišča: Parkinsonova bolezen je degenerativna bolezen, ki prizadene predvsem moško populacijo po 65. letu. Zaradi disfunkcije bazalnih ganglijev, katere vzrok je pomanjkanje živčnega prenašalca dopamina, nastanejo motorične in nemotorične motnje, ki posameznika ovirajo v vsakodnevnem funkcioniranju. Težave tekom napredovanja bolezni naraščajo in postanejo neodzivne na farmakološko zdravljenje. Največjo motoričn oviro pri Parkinsonovi bolezni predstavlja disfunkcija hoje. Abnormalnost hoje predstavlja povečano tveganje nastankov padcev, predvsem nastanek epizod zamrznitve hoje. Fizioterapija je za osebe s Parkinsonovo boleznijo ključnega pomena. Poleg fizioterapevtske obravnave pa se danes na marsikaterem področju pojavlja tudi uporaba glasbe, ki predstavlja zanimivo terapevtsko orodje, predvsem v rehabilitaciji nevroloških bolnikov. Namen diplomskega dela je pregledati literaturo in ugotoviti, ali uporaba glasbe v fizioterapevtski obravnavi pozitivno vpliva na izboljšanje parametrov Parkinsonove hoje. Metoda: Pregled strokovne in znanstvene literature je bil opravljen v v domačem in tujem jeziku v podatkovnih bazah Scopus, ResearchGate, Science Direct, PubMed ter PEDro. Pri iskanju in zbiranju podatkov so se uporabile ključne besede in besedne zveze: “Parkinsova bolezen”, “fizioterapija”, “glasbena terapija“, “ritmična slušna stimulacija”, “cikel hoje in “rehabilitacija”. Vključene so bile raziskave, stare do deset let. Rezultati: V podatkovnih bazah smo skupno dobili 278 raziskav. Na podlagi vključitvenih in izključitvenih kriterijev in vsebinskem pregledu je v končno analizo bilo vključenih deset raziskav. Razprava: Po pregledu literature smo ugotovili, da ritmična slušna stimulacija v fizioterapevtski obravnavi vpliva na izboljšanje parametrov Parkinsonove hoje. Vprašanje, ali ritmična slušna stimulacija zmanjša »zamrznitve« med hojo bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, je bilo deloma potrjeno.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, Parkinsonova hoja, fizioterapija, glasbena terapija, ritmična slušna stimulacija
Objavljeno v ReVIS: 16.06.2025; Ogledov: 103; Prenosov: 2
Celotno besedilo (2,07 MB)

Opis: Uvod in namen: Kronična bolečina v križu (BvK) je ena najpogostejših mišično-skeletnih bolezni, katero občuti skoraj vsak. Prepoznavanje mehkega tkiva kot generatorja bolečine pri kronični BvK ni nov koncept, šele v zadnjem času pa se osredotočenost na BvK premika v smeri obravnave mehkih tkiv. Miofascialna bolečina je klinični izziv ter pogost razlog za obisk zdravnikov primarne zdravstvene oskrbe in protibolečinskih klinik. Mišična bolečina je najpogostejša zaradi dolgotrajne obremenitve ali kroničnih težav. Namen raziskave je proučiti, predstaviti in ovrednotiti terapijo sproščanja miofascialnih prožilnih točk (MPT) pri kronični BvK. Metode: V raziskavo smo vključili 32 prostovoljcev in prostovoljk, starih od 25 do 65 let. Preiskovanci so prejeli terapijo MPT ali lažno terapijo miofascialnih prožilnih točk (LMPT). Intervencije so potekale dvakrat tedensko v obdobju dveh tednov, z najmanj enodnevnim premorom med dvema obravnavama. Vsaka terapevtska obravnava je trajala 40 minut. Podatke smo pridobili z vprašalnikom zmanjšane zmogljivosti Oswestry (VZZO) in vizualne analogne lestvice (VAL). Rezultati: Terapija miofascialnih prožilnih točk pomembno zmanjša stopnjo bolečine in izboljša funkcionalno stanje pri pacientih s kronično BvK. Uporabnost: Zmanjšanje kronične BvK s clijem zmanjšanja kroničnih zapletov, razbremenitve medicinske stroke in zmanjšanja stroškov zdravljenja. Omejitve: Omejen čas izvajanja raziskave, številčno majhna populacija in nestandardizirani protokoli. Ključne besede: kronična bolečina, bolečina v križu, hrbtenica, miofascialne prožilne točke, fizioterapija.
Ključne besede: kronična bolečina, bolečina v križu, hrbtenica, miofascialne prožilne točke, fizioterapija.
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2025; Ogledov: 111; Prenosov: 9
Celotno besedilo (1,15 MB)

Opis: Osteoporoza je najpogostejša kostna bolezen, za katero je značilna nizka kostna masa, propadanje kostnega tkiva in motnje v mikroarhitekturi kosti. To predstavlja zmanjšano trdnost kosti in posledično večje tveganje za zlom, že ob normalih obremenitvah. Osteoporotični zlomi se celijo dlje kot navadni in se pogosteje ponavljajo, spremlja pa jih huda bolečina in celo trajna omejitev gibanja. Do prvega zloma, pa običajno sploh ni diagnosticirana. Če bolezen ostane nezdravljena, hitro napreduje, zlomi so pogostejši, kakovost življenja pa drastično upade. Osteoporoza predstavlja velik javnozdravstveni problem, saj močno vpliva na kakovost življenja posameznikov, še posebaj pri starejših in ljudeh, ki se borijo s kronično bolečino. Osrednji del fizioterapevtske obravnave pri zmanjšani kostni gostoti je poleg lajšanja bolečin, fizična aktivnost. V privi fazi rehabilitacije se najprej osredotočimo na odpravljanje bolečine, šele nato začnemo s fizično obremenitvijo. Kombinacija različnih vrst vadbe se je izkazala kot najboljši način za preprečevanje upadanja kostne gostote in zmanjšanje tveganja za zlome. Pomembno je, da vadbeni program vključuje elemente, ki na kosti in mišice delujejo težnostno kar pa dosežemo z vadbo za moč, proti uporu, hojo, tekom in poskoki, v kolikor to ni kontraindicirano. Vključimo tudi vadbo za ravnotežje, raztezno vadbo ter vadbo za propriocepcijo in koordinacijo. Na ta način povečamo ali ohranjamo MKG, izboljšamo fizično moč in ravnotežje, posledično pa preprečujemo padce in zlome, ohranjamo pa tudi pokončno telesno držo. Za preprečevanje padcev je poleg vadbe pomembno tudi učenje pravilne uporabe pripomočkov za hojo. Vsak vadbeni program prilagodimo posamezniku in njegovim sposobnostim, ter ga po potrebi nadgrajujemo. Pomembno je ponavljanje meritev in sprotno ugotavljanje učinkovitosti. Program mora biti varen za izvedbo, da med samo vadbo ne pride do poškodb. Ključni del fizioterapevtske obravnave je tudi izključitev dejavnikov tveganja in edukacija pacienta, da njegov življenski slog ostane aktiven, tudi po končani rehabilitaciji. Veliko starejših pacientov ima pridružene bolezni. Za uspešno zdravljenje ostoporoze je ključno tudi obvladanje le teh, sploh sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja ter hormonskih motenj.
Ključne besede: kostna gostota, osteoporoza, rehabilitacija, fizioterapija
Objavljeno v ReVIS: 06.06.2025; Ogledov: 189; Prenosov: 8
Celotno besedilo (580,84 KB)