1. Vpliv dela od doma na stres in zadovoljstvo zaposlenihAlja Knep, 2026, ni določena Opis: Delo od doma predstavlja pomemben del sodobne organizacije dela, ki bistveno vpliva na doživljanje stresa, zadovoljstvo in splošno počutje zaposlenih. Zaradi digitalizacije, razvoja telekomunikacijskih tehnologij in vse širše uporabe hibridnih modelov se je način opravljanja delovnih nalog močno spremenil, kar oblikuje vsakodnevne izkušnje zaposlenih. V magistrski nalogi smo proučevali vpliv dela od doma na stres in zadovoljstvo zaposlenih v državni upravi ter dejavnike, ki jih zaposleni prepoznavajo kot prednosti ali izzive te oblike dela. V teoretičnem delu smo opredelili delo od doma, predstavili njegov razvoj, vlogo telekomunikacijskih tehnologij ter prelomni vpliv pandemije COVID-19. Obravnavali smo tudi hibridne modele dela, njihove prednosti in slabosti, značilnosti dela od doma v Sloveniji, primernost posameznih poklicev ter prihodnje trende. Nadalje smo predstavili pojma stresa in zadovoljstva zaposlenih ter analizirali, kako posamezni vidiki dela na daljavo vplivajo na dobrobit zaposlenih. V empiričnem delu smo s spletno anketo in statistično analizo podatkov proučili, kako zaposleni ocenjujejo fleksibilnost kot prednost dela od doma in ali delo od doma povečuje občutek socialne izoliranosti. Prav tako smo skušali ugotoviti, kako odprava vsakodnevne vožnje vpliva na stres in zadovoljstvo anketirancev ter ali delo od doma otežuje ločevanje med delom in zasebnim življenjem. Preverili smo tudi vpliv dela na daljavo na pogostost kratkotrajnih bolniških odsotnosti ter morebitne razlike med moškimi in ženskami v zaznanem zmanjšanju stresa zaradi odprave vožnje. Ugotovili smo, da zaposleni delo od doma večinoma dojemajo kot pomembno prednost, predvsem zaradi večje fleksibilnosti in odprave vsakodnevne vožnje, ki pomembno zmanjšuje stres in povečuje zadovoljstvo pri delu. Večina anketirancev pri delu od doma ne zaznava socialne izoliranosti, prav tako pa med moškimi in ženskami ni razlik v zaznanem vplivu odprave vožnje na zmanjšanje stresa. Izkazalo se je, da zaposleni ne poročajo o težavah pri ločevanju med delom in zasebnim življenjem, rezultati pa kažejo tudi, da možnost dela od doma prispeva k manjšemu številu kratkotrajnih bolniških odsotnosti.
Ključne besede: delo od doma, fleksibilnost, zadovoljstvo, stres zaposlenih, socialna izoliranost, odprava vsakodnevne vožnje, bolniške odsotnosti
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2026; Ogledov: 112; Prenosov: 5
 Celotno besedilo (1,61 MB) |
2. |
3. Zadovoljstvo in učinkovitost zaposlenih ob uvedbi dela od doma : magistrsko delo študijskega programa druge bolonjske stopnje Management poslovnih sistemovMetoda Šoba, 2024, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je preučevan vpliv dela na daljavo na zadovoljstvo in učinkovitost zaposlenih v primerjavi s tradicionalnim delom v pisarni. V kontekstu spreminjajočih se delovnih pogojev med in po pandemiji COVID-19 je delo na daljavo postalo ključno za ohranjanje in izboljšanje poslovnih procesov. Študija zajema dve podjetji z različnimi politikami dela na daljavo: eno omogoča do 60 dni dela na daljavo letno, drugo pa ponuja popolno fleksibilnost. Empirična raziskava je vključevala kvantitativni pristop, pri katerem so bila mnenja in izkušnje zaposlenih in vodstvenega kadra zbrana prek spletne ankete. Ugotovitve kažejo, da več kot polovica anketirancev meni, da delo na daljavo izboljšuje ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, pri čemer so to prednost izpostavili vsi zaposleni iz podjetja 2 in več kot tri petine zaposlenih v podjetju 1. Poleg tega je več kot tretjina poročala o povečani produktivnosti, skoraj četrtina pa ni opazila sprememb. Majhen delež vseh je zaznal zmanjšanje produktivnosti. Zaznati je tudi zmanjšanje bolniške odsotnosti, saj je skoraj dve tretjini anketirancev priznalo vpliv dela na daljavo na svojo odsotnost z dela. Podjetje 1 je zmanjšalo odstotek bolniške odsotnosti z skoraj 10 % v letu 2019 na manj kot polovico tega do leta 2023.
Ključne besede: učinkovitost, zadovoljstvo, delo od doma, produktivnost, fleksibilnost
Objavljeno v ReVIS: 04.09.2025; Ogledov: 754; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,58 MB) |
4. |
5. |
6. Fleksibilna oblika zaposlitve : delo na domuAlma Mevc, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je obravnavano delo na domu, kot ena izmed oblik fleksibilne zaposlitve. Delo na domu ne predstavlja nekega zgolj začasnega trenda, temveč postaja ena izmed oblik dela, ki se bo v prihodnosti vse pogosteje pojavljala. Tako v državah v razvoju kot tudi v razvitem svetu se delo na domu v zadnjih letih vse bolj uveljavlja. Tudi v slovenski zakonodaji je institut delo na domu urejen že dlje časa. Temeljni pravni vir, ki v Republiki Sloveniji ureja delo na domu, je Zakon o delovnih razmerjih. Pomembna novost, ki je bila leta 2013 uvedena z novim Zakonom o delovnih razmerjih, je ta, da lahko sedaj delavec zgolj del delovnega časa opravlja delo na domu. Delo na domu omogočajo različne oblike dela, ki jih delavci lahko opravljajo na svojem domu ali v drugih prostorih, ki so izven delovnih prostorov delodajalca. Od ostalih oblik zaposlovanja se delo na domu razlikuje v kraju opravljanja dela. Med delo na domu uvrščamo tudi delo na daljavo, kjer delavec pri opravljanju dela uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo. Vzroki za opravljanje dela na domu so različni. Delo na domu predstavlja eno izmed pravnih področij, ki se je v preteklosti precej hitro spreminjalo, kar velja še danes. Za nadaljnji razvoj dela na domu so nenehne spremembe na tem področju nujne.
Ključne besede: fleksibilnost, delo na daljavo, delo na domu, zaposlovanje, kraj opravljanje dela
Objavljeno v ReVIS: 30.12.2021; Ogledov: 2689; Prenosov: 158
Celotno besedilo (1011,28 KB) |
7. Razvoj in prihodnost evropskega delovnega prava s poudarkom na modelu prožne varnosti : magistrsko deloAlenka Fic, 2009, magistrsko delo Ključne besede: prožna varnost, trg dela, fleksibilnost, varnost, vseživljenjsko učenje, Evropska unija, delovno pravo, socialna varnost
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2018; Ogledov: 4629; Prenosov: 141
Celotno besedilo (2,37 MB) |
