Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Mobing v luči generacije Z : magistrska naloga
Alenka Koprivc, 2024, magistrsko delo

Ključne besede: nasilje, nasilje na delovnem mestu, mobing, generacija Z, medosebni odnosi, delovna okolja
Objavljeno v ReVIS: 02.07.2024; Ogledov: 123; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

2.
Razvoj proceduralne generacije v okolju Unity : magistrska naloga
Aljaž Blatnik, 2023, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi opišemo in razvijemo proceduralno generacijo v razvojnem okolju Unity. V prvem delu naloge raziščemo zgodovino razvoja proceduralne generacije ter nato primerjamo tri aktualne igre, ki uporabljajo proceduralno generacijo, vendar pa se med seboj razlikujejo po obsežnosti uporabe proceduralne generacije. Nato vse izmed aktualnih iger primerjamo med seboj ter tudi s približki, ki ne vsebujejo proceduralne generacije. V zadnjem delu teoretičnega dela opišemo uporabljena orodja za lasten razvoj proceduralne generacije. Na koncu predstavimo še dva sistema proceduralne generacije, ki jih razvijemo sami. Prvi pristop uporablja algoritem naključne hoje, medtem ko drugi pristop za osnovo uporablja Perlinov šum. Opišemo tako delovanje posamezne proceduralne generacije kot tudi programsko kodo ter nato predstavimo še lastne ugotovitve.
Ključne besede: proceduralna generacija, Unity, naključna hoja, Perlinov šum, programiranje
Objavljeno v ReVIS: 20.09.2023; Ogledov: 629; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (5,05 MB)

3.
4.
Trajnostno nakupno vedenje milenijcev v Sloveniji
Tjaša Stermecki, 2022, diplomsko delo

Opis: Zaradi naraščajoče uporabe po vsem svetu nas trajnostni življenjski slog spodbuja k rabi naravnih virov in k skrbi za naše okolje. Ker generacija milenijcev najbolj stremi k trajnostni uporabi, nas je v diplomskem delu zanimalo njihovo nakupno vedenje. V teoretičnem delu smo opredelili nakupno vedenje uporabnikov, generacijo milenijcev in koncept trajnosti. V empiričnem delu smo spoznali, da milenijci sprejemajo trajnostne nakupne odločitve, vendar kljub svojim prepričanjem pogosto ravnajo drugače. Od trajnostne nakupne odločitve jih velikokrat odvrneta višja cena in slabša ponudba. Spoznali smo, da večja informiranost in čustveni tip nagovora povečata nakupno intenco trajnostnih izdelkov med slovenskimi milenijci.
Ključne besede: Trajnostno vedenje, trajnostni uporabnik, generacija Y, milenijci, nakupne navade milenijcev, trajnostna ozaveščenost.
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2022; Ogledov: 937; Prenosov: 74
.pdf Celotno besedilo (1,64 MB)

5.
6.
Most med izobraževanjem in trgom dela : magistrska naloga
Damjana Gruden, 2015, magistrsko delo

Opis: Raziskovalno vprašanje (RV): A li po mnenju delodajalcev obstajajo razlike med kompetencami, ki jih delodajalci pričakujejo od dijakov, ko pridejo na praktično usposabljanje , in med dejanskimi kompetencami, ki jih imajo trenutno njihovi zaposl eni? S e mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednje m poklicnem in srednje m strokovnem izobraževanj u in med zaposlenimi v organizaciji r azlikujejo? I majo delodajalci in učitelji enako mnenje o tem, kako bi lahko učitelji razvijali dol očeno veščino pri dijakih v srednje m poklicnem in srednje m strokovn em izobraževanju? K ako lahko krepimo sodelovanje med srednješolsk im izobraževanjem in trgom dela? Namen: Namen raziskave je ugotoviti, kakšna so pričakovanja delodajalcev do kompetenc dijak ov, ki se izobražujejo v srednje m poklicnem ali srednje m strokovnem izo braževanju in pridejo v org anizacijo opravljat praktično usposabljanje pri delodajalcu. Metoda: V empiričnem delu naloge smo uporabili mešane metode, in sicer kvantitativni in kvalitat ivni raziskovalni pristop. Za izvedbo kvantitativne analize smo uporabili metodo anketiranja. Vprašalnike smo poslali delodajalcem, ki v sklopu srednješolskega izobraževanja na prakso vzamejo dijake, ki obiskujejo srednje strokovno ali srednje poklicno izo braževanje, smer lesarstvo, gradbeništvo ali strojništvo. Zbrane podatke smo statistično obdelali in analizirali s pomočjo programa Microsoft Excel 2007 in programskim paketom R, verzija 3.1.1. Podatke smo prikazali z opisno statistiko, z Wilcoxonovim test om za parne vzorce pa smo analizirali med dejanskim in pričakovanim stanjem. Upoštevana je stopnja tveganja 0,05. Podatke za kvalitativno analizo smo pridobili z delno strukturiranimi in poglobljenimi intervjuji z učitelji in delodajalci. Rezultati: Rezultati kvantitativne raziskave so pokazali, da imamo pri popolnoma vseh parih spremenljivk statistično značilne razlike med dejanskim in pričakovanim stanjem, saj je izračunana statistična značilnost povsod manjša od 0,05. Rezultati kvalitativne razisk ave so pokazali, da se mnenja učiteljev in delodajalcev o dejanskih in pričakovanih kompetencah med dijaki v srednjem poklicnem in srednjem strokovnem izobraževanju in med zaposlenimi v organizaciji razlikujejo. Delodajalci in učitelji so različnega mnenja o pomenu izvajanja prakse dijakov pri delodajalcih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja, kako bi lahko učitelji v šoli razvijali delovne navade pri dijakih. Delodajalci in učitelji niso enakega mnenja o možnostih krepitve sodelovanja med srednješo lskim izobraževanjem in trgom dela . Organizacija: Dobljene ugotovitve so lahko v pomoč ravnateljem in učiteljem, na katerih področjih in kompetencah je potrebno dati v prihodnosti poudarek, vodstvu šole pa usmeritve pri nadaljnjih pogovorih z delodajalci o možnostih sodelovanja z izobraževalno ustanovo. Družba: Povezanost izobraževanja in trga dela je izjemnega pomena za razvoj gospodarstva in družbe. Originalnost: Ugotovljeni rezultati raziskave o pričakovanih in dejanskih kompetencah ter primerjava med mn enji učiteljev in delodajalcev so izvirni. Omejitve/nadaljnje raziskovanje: Raziskava je zajemala delodajalce z Dolenjske, Bele krajine in Posavja, ki na praktično usposabljanje pri delodajalcu jemljejo dijake s področja gradbeništva, lesarstva ali strojni štva. V raziskavi smo se omejili na dijake, ki v izobraževalni ustanovi obiskujejo srednje poklicno ali srednje strokovno izobraževanje. Magistrsko delo ponuja številne možnosti nadaljnjega raziskovanja , kot so analiza dobljenih podatkov g lede na velikost organizacije , kakšna so odstopanja od pričakovanj pri delodajalcih glede na število zaposlenih, pričakovanja delodajalcev % ločeno po posameznem izobraževalnem programu in primerjati med sabo njihova odstopanja, odstopanja, ki se pojavljajo med posameznimi regijami v Sloveniji, razširiti raziskavo na poklice, ki so naravnani na delo s človekom.
Ključne besede: izobraževanje, znanje, ključne kompetence, kompetence, mehke veščine, X in Y generacija, socialno partnerstvo, trg dela, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 19.08.2021; Ogledov: 1126; Prenosov: 0
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Razumevanje medijske pismenosti med "senior generacijo" v Sloveniji : magistrska naloga
Silvija Fortuna, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga zajema področje medijske pismenosti med starejšo generacijo. V teoretičnem delu, kot izhodiščnem, smo predstavili globalizacijo in medijsko pismenost, in sicer v povezavi s prebivalstvom Slovenije, zlasti s starostniki. Osredotočili smo se na »senior« generacijo v Sloveniji, torej vse tiste, ki so že dopolnili 65 let starosti. Tekom magistrske naloge smo ugotavljali, kako se ta generacija spopada z izzivi današnjega časa, to je z vse večjo zasičenostjo sodobnih tehnologij v prostoru, katere nas spremljajo na vsakem koraku. Raziskovali smo uporabo sodobne tehnologije, kot so mobilni pametni telefoni, računalniki … Analizirali smo tudi nekaj ključnih dejavnikov, ki vplivajo na (ne)uporabo sodobnih orodij pri seniorjih, kot so njihova starost in finančne zmožnosti njihovih prihodkov (pokojnin). Tako smo v nalogi prvotno opredelili nekaj pojmov, kot so »senior generacija« in pametna tehnologija. Pri slednjem smo se opirali na strokovna čtiva in vire, ki se dotikajo navedene tematike. V nadaljevanju smo analizirali vzroke za neuporabo interneta, računalnika in telefona pri starostnikih ter ugotavljali pozitivne in negativne lastnosti sodobne tehnologije (tudi v času epidemije Covid 19). V empiričnem delu magistrske naloge pa smo predstavili rezultate, katere smo pridobili s pomočjo uporabe kvalitativne metode raziskovanja. Opravili smo dvajset intervjujev, kateri so bili izvedeni naključno. Zanimalo nas je, kateri so vzroki za digitalni razkorak pri starostnikih in kaj za njih predstavlja digitalni izziv in kako se z njim soočajo. Povzetek naših ugotovitev smo predstavili v samem zaključku naloge, pri čemer smo zabeležili tudi nekaj osebnih pogledov na predstavljeno tematiko in na omenjeno področje našega raziskovanja. Na koncu smo še podali predlog rešitev.
Ključne besede: medijska pismenost, senior generacija, pametna tehnologija, digitalni razkorak, starejši prebivalci, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 13.08.2021; Ogledov: 1129; Prenosov: 75
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

8.
Relevantnost dvofaktorske motivacijske teorije pri generaciji X in Y : doktorska disertacija
Vesna Rejec, 2012, doktorska disertacija

Opis: Doktorska disertacija spada v širše sociološko polje, saj govori o kompleksni problematiki relevantnosti Herzbergove dvofaktorske motivacijske teorije, pri čemer se v ospredje postavlja raziskovalni interes generacijske stratifikacije specifične generacije v današnjem slovenskem sociološko-kulturološkem kontekstu. Glede na vsakdanjo percepcijo življenja, torej glede na vrednote, narodnostno poreklo, življenjske izkušnje, poklicno usmerjenost in demografske značilnosti okolja, iz katerega prihajamo, imamo ljudje lahko zelo različne interpretacije stvarnosti. V pričujoči disertaciji se fokusiramo na generacijsko, torej starostno stratifikacijo pripadnikov generacije X in Y v povezavi z motivacijskim okvirom, znotraj katerega pripadniki obeh generacij delujejo. Dileme, s katerimi smo se v pričujoči doktorski disertaciji ukvarjali, se nanašajo na vprašanja, ali za motivacijo predstavnikov generacije Y res veljajo drugačni pristopi kot doslej? So jim v primerjavi s predstavniki generacije X za notranji delovni zagon res pomembnejši drugi motivacijski dejavniki? Zanimalo nas je torej, ali med obema generacijama res obstajajo takšne razlike, da bi lahko upravičeno govorili o generacijski raznolikosti. Za osnovni raziskovalni okvir nam je služila Herzbergova dvofaktorska motivacijska teorija, ki smo jo z obsežnim teoretičnim študijem razširili na dodatne dejavnike, ki jih Herzberg v svoje preučevanje ni vključil, so pa zadnje študije mladih generacij pokazale, da so mladim pomembni. V okviru Herzbergove teorije nas je zanimalo tudi, ali je teorija dovolj robustna, da se je obdržala skozi čas, in ali je njena aplikacija za slovenski prostor sploh relevantna. Končni cilj disertacije pa je bila formulacija motivacijskega modela za povprečnega predstavnika generacije X in povprečnega predstavnika generacije Y. Predstavnike obeh generacij smo najprej preučili skozi obsežen znanstveni in literarni korpus, nato pa preučevali s kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami, s katerimi smo odgovarjali na v uvodu postavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze. Tako kvalitativna kot tudi kvantitativna analiza sta pokazali, da se dejavniki, ki jim predstavniki ene in druge generacije pripisujejo ključen pomen, med seboj razlikujejo. Nadalje smo ugotovili, da prav tako obstaja razlika, katerim izmed teh dejavnikom pripadniki generacije X in Y pripisujejo vlogo motivatorja in katerim vlogo higienika. Iz vsega zgoraj naštetega smo torej sklenili, da obstaja dovolj očitna empirična evidenca, da lahko legitimno in z vso relevantnostjo govorimo o generacijski raznolikosti tudi v današnjem slovenskem sociološko-kulturološkem okolju. Kot eden izmed raziskovalnih ciljev je bilo tudi vprašanje, ali je Herzbergova teorija dovolj robustna, da se je obdržala več kot pol stoletja. Ugotovili smo, da sicer osnovni skelet teorije še stoji, vendar so družbene spremembe vplivale na spremenjeno konotacijo dejavnikov – iz higienikov v motivatorje in vice versa. Pojem generacijske raznolikosti in z njo povezane motivacije je v slovenskem prostoru še precej neraziskana tema in s pričujočo doktorsko disertacijo smo želeli ravno na tem področju dodati svoj znanstveni prispevek k teoriji motivacije.
Ključne besede: motivacija, motivacijske teorije, Herzberg, generacijske razlike, generacija X, generacija Y, doktorska disertacija
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1222; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (7,07 MB)

9.
Vpliv spletnih socialnih omrežij na samopodobo mladih : spletna socialna omrežja in vse bolj narcistično vedenje "Net generacije"
Tjaša Peršič, 2015, magistrsko delo

Opis: Področje raziskovanja, ki se ga v magistrski nalogi lotevamo, so spletna socialna omrežja, pri katerih nas je zanimal njihov vpliv na samopodobo mladih ter možnost razvijanja narcisističnega vedenja pri t. i. Net generaciji. Za izbrano temo smo se odločili, ker menimo, da si to področje zasluži dodatna raziskovanja, saj danes, v vse bolj virtualnem svetu, igrajo spletna socialna omrežja pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju posameznikove samopodobe, zlasti pri mladih, ki so jih popolnoma »osvojila«. Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen teoretičnim izhodiščem, kjer so predstavljeni ključni pojmi, s katerimi smo nalogo teoretično podprli. Na začetku smo predstavili spletna socialna omrežja, kjer smo večji poudarek namenili najbolj priljubljenemu spletnemu socialnemu omrežju Facebook, nadaljujemo s predstavitvijo samopodobe, na koncu pa se lotevamo še pojma narcisizma. Vse pojme smo definirali s pomočjo različnih avtorjev, ki se ukvarjajo s to tematiko, pri tem pa smo bili kar se da objektivni. Za boljše razumevanje smo vključili še nekatere opravljene raziskave na to temo, s čimer smo nalogo dodatno obogatili. V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve opravljene kvantitativne in kvalitativne raziskave. Ugotovili smo, da kljub temu da na naš izbrani vzorec spletna socialna omrežja ne pomagajo pri vzdrževanju posameznikove pozitivne samopodobe, lahko vseeno govorimo o nekem vplivu, ki jih ta imajo na posameznike in na njihovo osebnost. Ali vplivajo na njihovo samopodobo pozitivno ali negativno, je odvisno od vsakega posameznika in od njegove uporabe. Kar se tiče razvijanja narcisističnega vedenja na spletnih socialnih omrežjih, rezultati potrjujejo, da zlasti pretirana uporaba spletnih socialnih omrežij lahko pri posamezniku vodi do bolj narcisističnega vedenja, kar je v skladu s prebrano literaturo.
Ključne besede: spletna socialna omrežja, Facebook, Net generacija, samopodoba, narcizem, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 1615; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

10.
Značilnosti, vrednote in uporaba IKT generacije Z v odnosu do generacij X in Y : diplomsko delo
Nina Vodeb, 2020, diplomsko delo

Ključne besede: generacija Z, generacija Y, generacija X, vrednote, tehnologija, IKT
Objavljeno v ReVIS: 18.12.2020; Ogledov: 1494; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (960,41 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh