1. |
2. |
3. Stanovanjska problematika mladih z vidika srednje aktivne generacijeManca Štefe, 2017 Opis: Podaljšano sobivanje mladih in njihovih staršev je aktualna tema, ki je v zadnjih letih pogosto obravnavana oz. raziskovana na več področjih. Tudi Slovenija po empiričnih podatkih glede podaljšanega sobivanja staršev in otrok (oz. mladih odraslih) sodi v sam vrh evropskih držav, saj slednji pozno vzpostavijo lastno in samostojno gospodinjstvo in zapustijo dom staršev. Na tradicionalno družino in medgeneracijsko sodelovanje vplivajo različni dejavniki %gospodarski, družbeni, demografski, kulturni, politični idr., zato gre tudi razloge za vse aktualnejši problem podaljšanega sobivanja mladih odraslih in njihovih staršev iskati tako v individualnih (npr. poklicni, zaposlitveni in dohodkovni položaj posameznika, partnerstvo in starševstvo, spol in osebne izbire)kot tudi strukturnih dejavnikih (npr. režim blaginje, delovanje trga dela, razpoložljivost stanovanj in kulturni vzorci družb). Za uspešen prehod mladih v odraslost pa so pomembni tudi regulativni ukrepi države (stanovanjski programi, subvencije ipd.).Pričujoče delo tako obravnava in proučuje fenomen podaljšanega sobivanja mladih odraslih in njihovih staršev. Izpostavljeni so trendi družinskega življenja v Sloveniji, navedeni dejavniki za podaljšano sobivanje in analizirane pravne podlage, pomembne za obravnavo stanovanjske problematike mladih. Rezultati in analiza anketnega vprašalnika pa dajo vpogled v odnose, stališča in mnenja, ki jih ima srednja aktivna generacija (40-61 let) do nepremičninske problematike mladih oz. do reševanja stanovanjskega problema mladih, med drugim njihov pogled na stanovanjsko problematiko mladih ter pomembnost različnih dejavnikov, ki vplivajo na podaljšano sobivanje (razvitost nepremičninskega trga, slaba dostopnost kreditov za nakup stanovanj, razmere na trgu dela, slaba stanovanjska politika oz. državna pomoč, pomanjkanje neprofitnih stanovanj idr.).
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladi odrasli, podaljšano sobivanje, stanovanjska problematika, srednja aktivna generacija, stanovanjska politika
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 3092; Prenosov: 257
 Celotno besedilo (2,25 MB) |
4. E-izobraževanjeKarmen Levak, 2012 Opis: Spremembe zaradi razvoja informacijsko komunikacijske tehnologije hkrati sprožajo spremembe v družbi, med drugim postaja izziv tudi v drugačen način pridobivanja znanja oziroma informacij. Z pričujočo nalogo smo želeli oblikovati strukturirano bazo znanja, s pomočjo katere bo možno izbran program e-izobraževanja kritično oceniti ter opozoriti na pomanjkljivosti. Prilagajanje in slednje izobraževalnih institucij drugačnemu načinu sprejemanja informacij (še posebno prihodnjih generacij) postaja izziv izobraževalnim institucijam. Rešitev je med drugim v kreiranju novih storitev na področju e-izobraževanja, katere morda še slutimo ne. Z novimi storitvami se bo e-izobraževanje prilagajalo potrebam učečega in s tem nudilo priložnosti za razvoj posameznika, ki bo lahko na osnovi pridobljenih informacij ustvarjal novo znanje kot podlago za lastne inovativne rešitve.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: e-izobraževanje, e-gradiva, e-učenje, tutor, net-generacija
Objavljeno: 08.08.2018; Ogledov: 2748; Prenosov: 147
Celotno besedilo (1,96 MB) |
5. |
6. |
7. |
8. Vpliv spletnih socialnih omrežij na samopodobo mladihTjaša Peršič, 2015 Opis: Področje raziskovanja, ki se ga v magistrski nalogi lotevamo, so spletna socialna omrežja, pri
katerih nas je zanimal njihov vpliv na samopodobo mladih ter možnost razvijanja
narcisističnega vedenja pri t. i. Net generaciji. Za izbrano temo smo se odločili, ker menimo,
da si to področje zasluži dodatna raziskovanja, saj danes, v vse bolj virtualnem svetu, igrajo
spletna socialna omrežja pomembno vlogo pri oblikovanju in vzdrževanju posameznikove
samopodobe, zlasti pri mladih, ki so jih popolnoma »osvojila«.
Naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je namenjen teoretičnim izhodiščem, kjer so
predstavljeni ključni pojmi, s katerimi smo nalogo teoretično podprli. Na začetku smo
predstavili spletna socialna omrežja, kjer smo večji poudarek namenili najbolj priljubljenemu
spletnemu socialnemu omrežju Facebook, nadaljujemo s predstavitvijo samopodobe, na
koncu pa se lotevamo še pojma narcisizma. Vse pojme smo definirali s pomočjo različnih
avtorjev, ki se ukvarjajo s to tematiko, pri tem pa smo bili kar se da objektivni. Za boljše
razumevanje smo vključili še nekatere opravljene raziskave na to temo, s čimer smo nalogo
dodatno obogatili.
V empiričnem delu naloge so predstavljeni rezultati in ključne ugotovitve opravljene
kvantitativne in kvalitativne raziskave. Ugotovili smo, da kljub temu da na naš izbrani vzorec
spletna socialna omrežja ne pomagajo pri vzdrževanju posameznikove pozitivne samopodobe,
lahko vseeno govorimo o nekem vplivu, ki jih ta imajo na posameznike in na njihovo
osebnost. Ali vplivajo na njihovo samopodobo pozitivno ali negativno, je odvisno od vsakega
posameznika in od njegove uporabe. Kar se tiče razvijanja narcisističnega vedenja na spletnih
socialnih omrežjih, rezultati potrjujejo, da zlasti pretirana uporaba spletnih socialnih omrežij
lahko pri posamezniku vodi do bolj narcisističnega vedenja, kar je v skladu s prebrano
literaturo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: spletna socialna omrežja, Facebook, Net generacija, samopodoba, narcizem, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 1018; Prenosov: 180
Celotno besedilo (1,28 MB) |
9. Relevantnost dvofaktorske motivacijske teorije pri generaciji X in YVesna Rejec, 2012 Opis: Doktorska disertacija spada v širše sociološko polje, saj govori o kompleksni problematiki
relevantnosti Herzbergove dvofaktorske motivacijske teorije, pri čemer se v ospredje
postavlja raziskovalni interes generacijske stratifikacije specifične generacije v današnjem
slovenskem sociološko-kulturološkem kontekstu. Glede na vsakdanjo percepcijo življenja,
torej glede na vrednote, narodnostno poreklo, življenjske izkušnje, poklicno usmerjenost in
demografske značilnosti okolja, iz katerega prihajamo, imamo ljudje lahko zelo različne
interpretacije stvarnosti. V pričujoči disertaciji se fokusiramo na generacijsko, torej starostno
stratifikacijo pripadnikov generacije X in Y v povezavi z motivacijskim okvirom, znotraj
katerega pripadniki obeh generacij delujejo. Dileme, s katerimi smo se v pričujoči doktorski
disertaciji ukvarjali, se nanašajo na vprašanja, ali za motivacijo predstavnikov generacije Y
res veljajo drugačni pristopi kot doslej? So jim v primerjavi s predstavniki generacije X za
notranji delovni zagon res pomembnejši drugi motivacijski dejavniki? Zanimalo nas je torej,
ali med obema generacijama res obstajajo takšne razlike, da bi lahko upravičeno govorili o
generacijski raznolikosti. Za osnovni raziskovalni okvir nam je služila Herzbergova
dvofaktorska motivacijska teorija, ki smo jo z obsežnim teoretičnim študijem razširili na
dodatne dejavnike, ki jih Herzberg v svoje preučevanje ni vključil, so pa zadnje študije mladih
generacij pokazale, da so mladim pomembni. V okviru Herzbergove teorije nas je zanimalo
tudi, ali je teorija dovolj robustna, da se je obdržala skozi čas, in ali je njena aplikacija za
slovenski prostor sploh relevantna. Končni cilj disertacije pa je bila formulacija
motivacijskega modela za povprečnega predstavnika generacije X in povprečnega
predstavnika generacije Y.
Predstavnike obeh generacij smo najprej preučili skozi obsežen znanstveni in literarni korpus,
nato pa preučevali s kvalitativnimi in kvantitativnimi metodami, s katerimi smo odgovarjali
na v uvodu postavljena raziskovalna vprašanja in hipoteze. Tako kvalitativna kot tudi
kvantitativna analiza sta pokazali, da se dejavniki, ki jim predstavniki ene in druge generacije
pripisujejo ključen pomen, med seboj razlikujejo. Nadalje smo ugotovili, da prav tako obstaja
razlika, katerim izmed teh dejavnikom pripadniki generacije X in Y pripisujejo vlogo
motivatorja in katerim vlogo higienika. Iz vsega zgoraj naštetega smo torej sklenili, da obstaja
dovolj očitna empirična evidenca, da lahko legitimno in z vso relevantnostjo govorimo o
generacijski raznolikosti tudi v današnjem slovenskem sociološko-kulturološkem okolju. Kot
eden izmed raziskovalnih ciljev je bilo tudi vprašanje, ali je Herzbergova teorija dovolj
robustna, da se je obdržala več kot pol stoletja. Ugotovili smo, da sicer osnovni skelet teorije
še stoji, vendar so družbene spremembe vplivale na spremenjeno konotacijo dejavnikov – iz
higienikov v motivatorje in vice versa.
Pojem generacijske raznolikosti in z njo povezane motivacije je v slovenskem prostoru še
precej neraziskana tema in s pričujočo doktorsko disertacijo smo želeli ravno na tem področju
dodati svoj znanstveni prispevek k teoriji motivacije.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: motivacija, motivacijske teorije, Herzberg, generacijske razlike, generacija X, generacija Y, doktorska disertacija
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 795; Prenosov: 64
Celotno besedilo (7,07 MB) |
10. Razumevanje medijske pismenosti med "senior generacijo" v SlovenijiSilvija Fortuna, 2020 Opis: Magistrska naloga zajema področje medijske pismenosti med starejšo generacijo. V
teoretičnem delu, kot izhodiščnem, smo predstavili globalizacijo in medijsko pismenost, in
sicer v povezavi s prebivalstvom Slovenije, zlasti s starostniki. Osredotočili smo se na »senior«
generacijo v Sloveniji, torej vse tiste, ki so že dopolnili 65 let starosti. Tekom magistrske naloge
smo ugotavljali, kako se ta generacija spopada z izzivi današnjega časa, to je z vse večjo
zasičenostjo sodobnih tehnologij v prostoru, katere nas spremljajo na vsakem koraku.
Raziskovali smo uporabo sodobne tehnologije, kot so mobilni pametni telefoni, računalniki …
Analizirali smo tudi nekaj ključnih dejavnikov, ki vplivajo na (ne)uporabo sodobnih orodij pri
seniorjih, kot so njihova starost in finančne zmožnosti njihovih prihodkov (pokojnin). Tako
smo v nalogi prvotno opredelili nekaj pojmov, kot so »senior generacija« in pametna
tehnologija. Pri slednjem smo se opirali na strokovna čtiva in vire, ki se dotikajo navedene
tematike. V nadaljevanju smo analizirali vzroke za neuporabo interneta, računalnika in telefona
pri starostnikih ter ugotavljali pozitivne in negativne lastnosti sodobne tehnologije (tudi v času
epidemije Covid 19).
V empiričnem delu magistrske naloge pa smo predstavili rezultate, katere smo pridobili s
pomočjo uporabe kvalitativne metode raziskovanja. Opravili smo dvajset intervjujev, kateri so
bili izvedeni naključno. Zanimalo nas je, kateri so vzroki za digitalni razkorak pri starostnikih
in kaj za njih predstavlja digitalni izziv in kako se z njim soočajo. Povzetek naših ugotovitev
smo predstavili v samem zaključku naloge, pri čemer smo zabeležili tudi nekaj osebnih
pogledov na predstavljeno tematiko in na omenjeno področje našega raziskovanja. Na koncu
smo še podali predlog rešitev.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: medijska pismenost, senior generacija, pametna tehnologija, digitalni razkorak, starejši prebivalci, Slovenija, magistrske naloge
Objavljeno: 13.08.2021; Ogledov: 732; Prenosov: 56
Celotno besedilo (2,27 MB) |
