1. Implementacija glasbenih kvot v slovenske radijske programeTomaž Čop, 2016 Opis: v radijske programe. Glasbene kvote so predmet spora med zagovorniki in nasprotniki že desetletja, vse tja od prve uvedbe v začetku tega tisočletja. Spor pa ni nekaj, kar bi bilo samo slovensko, prav v vseh državah, kjer so uzakonjene kvote, potekajo burne polemike o smiselnosti le-teh. Z vsako spremembo pa se zdi, da se prepad med zagovorniki in nasprotniki samo povečuje: medtem ko glasbeniki trdijo, da bo brez kvot slovenska glasba z leti propadla, in se politiki sklicujejo na nacionalno identiteto, pomembnost slovenske besede in spodbujanje slovenske ustvarjalnosti se na drugi strani lastniki radijskih postaj in glasbeni uredniki pritožujejo nad prevelikim posegom v uredniško svobodo, nad uničevanjem radijske krajine, nad preveliko regulacijo programski vsebin, ki vodijo radio, v teh težkih časih, ko se spreminja medijska krajina zaradi interneta, socialnih omrežij in streaming servisov, v vse bolj obrobno področje vpliva na potrošnike glasbe. Polemike o smiselnosti kvot so se iz malih bitk med posameznimi aktivisti znotraj glasbene scene na eni in nekaterih radijcev na drugi strani v preteklosti prelevile v pravo vojno med dvema gospodarskima panogama, glasbeno in radijsko industrijo, ki sta vsaka na svojem bregu. Vse skupaj je problematično, ker se nekaterih učinkov na kratek rok ne da izmeriti, saj ne obstajajo kazalci za boljšo ali slabšo glasbo, tako da je težko zaključiti, ali se kvaliteta slovenske glasbe zaradi kvot izboljšuje, ob poplavi glasbe, ki jo je omogočila relativno poceni, vsakomur dostopna snemalna tehnika, pa se tudi na večjo ali manjšo količino glasbe ne moremo opreti. Edini relevantni podatki so analize dogajanja na glasbenem in radijskem trgu v državah, ki imajo kvote in se s problematiko ukvarjano že več let, nekatere tudi desetletij. Edino, kar je skupno vsem državam, ki imajo kvote že desetletja, je težnja glasbene in radijske industrije, da se najde način, kako sistem obiti, ga zlorabiti, zmanipulirati ali izkoristiti sebi v prid, pri tem pa je nacionalna glasba po navadi bolj žrtev kot pa privilegiranka. Seveda pa tukaj ne smemo pozabiti tudi na politike, ki jim je trkanje po prsih z domačo besedo in zaščito kulturnih vrednot naroda vedno priročna gesta za nabiranje političnih točk. V pričujoči nalogi poskušam predstaviti zgodovino radia in radijskih kvot, pregledati sisteme kvot po drugih državah, predvsem Evrope, pa tudi nekaterih svetovnih glasbenih velesil, in vzroke zaradi katerih je prišlo do spreminjanja medijske zakonodaje v zadnjem letu. Sprejem sprememb in popravkov medijske zakonodaje v delu, ki določa višino in način implementacije kvot v slovenske radijske programe, je bil po besedah predlagateljev nujen predvsem zaradi odprave zlorab dosedanje ureditve. Dobršen del naloge je namenjen predstavitvi problemov, s katerimi se srečujejo glasbeni uredniki pri implementaciji problemov, na katere so radii opozarjali, pa jih zakonodajalec ni upošteval, predvsem pa dejanske številke predvajanj slovenske glasbe na radijskih programih pred in po uvedbi. Predstavljene so možne zlorabe obstoječega sistema in predvsem posledice, ki jih bodo kvote dolgoročno glede na izkušnje iz tujine imele na slovenski radijski trg in slovensko glasbeno ustvarjalnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: glasbeni programi, slovenska glasba, radijski trg, radijske postaje, Zakon o medijih, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 4257; Prenosov: 183
 Celotno besedilo (2,27 MB) |
2. |
3. |
4. Svoboda izražanja v glasbeni umetnostiRok Klemše, 2017 Opis: Svoboda izražanja je ena temeljnih pravic, izhajajočih iz človekovega dostojanstva. Ker je človek misleče, duhovno bitje, bi bil brez možnosti, da svobodno, brez omejitev in pritiska, na tak ali drugačen način predstavi svoja stališča in mišljenja, le prazen kalup. Svoboda izražanja ni pomembna zgolj v smislu svobode tiska, temveč je bistvenega pomena za umetniško izražanje, tudi na glasbenem področju. Nemalokrat je namreč že v osnovi cilj določenega glasbenega dela provokacija, šokiranje in vznemirjanje, še toliko bolj v deviantnih glasbenih žanrih, kot so heavy metal, hard rock, punkin rap. Svoboda glasbenega izražanja se med drugim nanaša na: svobodo predvajanja glasbe v javnosti in zasebnosti, svobodo izvajanja glasbe na koncertih in svobodo izdajanja glasbenih albumov, ne glede na to, kaj želijo glasba ali njena besedila izraziti. Proti glasbenim ustvarjalcem torej zaradi njihovih stališč,izraženih skozi glasbo, ni dovoljena uporaba pravnih sredstev, razen v izjemnih primerih, ko glasba,denimo,spodbuja k nasilju in vojni, rasni ali drugi nestrpnosti ali ko je potrebno zavarovati javni red in mir ter moralo, čast in pravice drugih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda izražanja, svoboda govora, glasba, cenzura, glasbene kvote, Strelnikoff, obscenost, blasfemija, razžalitev
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 2607; Prenosov: 177
Celotno besedilo (1,68 MB) |
5. |
6. Bob Dylan in popularna kulturaPatricija Jereb, 2018 Opis: Bob Dylan je umetnik spremembe in stalne transformacije. Nikoli se ni pustil omejevati – od
začetka svoje kariere se je upiral konvencijam in kategorijam, ter tako z novostmi, ki jih je
vpeljal v popularno glasbo omogočil, da rock 'n' roll postane sofisticirana glasbena forma, s
katero je mogoče izraziti najgloblja občutja in ni le glasba klišejskih besedil za ples. Pod
njegovim vplivom so njegovi sodobniki spreminjali način pisanja besedil ter celotno
ustvarjanje in razumevanje popularne glasbe. To je bila preprosta, vendar pomembna
inovacija. Dylanova inspiracija ne sega zgolj na področje glasbe, ampak tudi v literarne sfere.
Za Dylanovo biografijo so prav tako kot Elvis Presley in Little Richards esencialni tudi
bitniški pesniki in pisci. Od samih začetkov je Dylan močno pod vplivom literature in je tako
izoblikoval svoj unikaten pesniški izraz. Dylan ni zgolj dvignil nivo popularne glasbe, temveč
je poezijo ponovno približal javnosti. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. V
obrazložitvi nagrade švedske akademije je zapisano, da je Bob Dylan »ustvaril nov pesniški
izraz znotraj ameriške pesniške tradicije«.
V šestdesetih letih so različna družbena gibanja Dylana vzela za svojega. Kmalu je Dylan
zavrgel svojo javno podobo glasnika generacije in protestnega pevca, saj ga je ta
kategorizacija v umetniškem smislu omejevala. Transformacija je v literarnem smislu opazna
že na albumu Another Side Of Bob Dylan (1964). Preneha s pisanjem direktno
družbenokritičnih in protestnih pesmi ter se osredotoči na introspektivne izpovedi. Takšen
način pisanja še poglobi na naslednjih albumih: Bringing It All Back Home (1965), Highway
61 Revisited (1965) ter Blonde On Blonde (1966), ki veljajo za enega od vrhuncev Dylanove
kariere. Tu se Dylan spogleduje z eksistencializmom, simbolizmom in nadrealizmom ter
pokaže, da sta glasba in poezija neločljivi sopotnici. Glasbeno pa je transformacijo zapečatil z
drznim dejanjem – po štirih akustičnih albumih je leta 1965 objavil prvi, delno električni
album Bringing It All Back Home, in se tako distanciral od folk gibanja in razširil glasbeni
horizont ter podiral restrikcije glasbenega ustvarjanja. V tej transformaciji je folk zvezda
zamenjala svojo akustično kitaro za novo masivno električno kitaro. Ta poteza je naletela na
številne kritike folk puristov, ki so v Dylanu videli izdajalca, ki se je prodal v želji za
komercialnim uspehom in mu je vseeno za družbena gibanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: popularna kultura, popularna glasba, poezija, javna podoba, Nobelova nagrada za književnost, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 639; Prenosov: 96
Celotno besedilo (1,50 MB) |
7. Vpliv klasične glasbe na mladostnike s težko motnjo v duševnem razvojuJasna Mulej Legat, 2016 Opis: Diplomsko delo predstavlja mladostnike s težko motnjo v duševnem razvoju in vpliv klasične
glasbe na njih. Na to temo smo izvedli raziskavo v skupini mladostnikov s težko motnjo v
duševnem razvoju, ki živijo v domu Žarek, v CUDV Matevža Langusa v Radovljici.
Veliko ljudi zamenjuje duševno bolezen z motnjo v duševnem razvoju, zato smo v
teoretičnem delu obrazložili, kaj sploh je motnja v duševnem razvoju in pomembne razlike v
primerjavi z duševno boleznijo, na katera področja človekovega življenja sega, kdo so osebe z
motnjo v duševnem razvoju in kako živijo. Osredotočili smo se na mladostnike s težko motnjo
v duševnem razvoju in njihove značilnosti. Ker je zelo pomemben del naloge tudi klasična
glasba, smo jo razložili po obdobjih in izpostavili skladatelje, ki so s svojimi deli pisali
zgodovino. Dela omenjenih skladateljev so bila v raziskavi tudi poslušana.
Empirični del diplomske naloge zajema predstavitev v raziskavi opazovanih uporabnikov,
njihove diagnoze in stanja, potek raziskave in predstavitev dobljenih rezultatov. Raziskavo
smo opravljali med oktobrom 2015 in junijem 2016 v skupini osmih uporabnikov, v CUDV
Matevža Langusa v Radovljici. Sodeloval je tim varuhinj in pedagogov, svoja opažanja smo
beležili v za to oblikovane protokole. Pred izvedbo raziskave smo si zastavili nekaj vprašanj,
na katera smo ob opazovanju ciljne skupine dobili odgovore in jih v razpravi tudi predstavili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: duševni razvoj, motnje, mladostniki, glasbene terapije, klasična glasba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 649; Prenosov: 51
Celotno besedilo (1,67 MB) |
8. Glasba kot kreator vrednot mladostnikovJaka Fortunat, 2018 Opis: V diplomski nalogi obravnavamo povezanost mladih, natančneje mladostnikov, in glasbe
oziroma poslušanje glasbe ter vplivom tega dejavnika na vrednote oseb pred prehodom v
svet odraslih. Ob uvodni definiciji termina mladostnik nadaljujemo z opisom nekaj
aktualnih dejavnosti, s katerimi se soočajo in jih, da bi se izognili stresu, uporabljajo
pripadniki te starostne skupine. Med temi je seveda poglavje namenjeno tudi poslušanju
glasbe ter podrobnejši pregled zgodovine glasbe s poudarkom na obdobjih, ki so ciljala na
mladostnike kot osrednjo potrošniško skupino. Sledita metodološki pregled raziskovalnih
problematik in predempirični del, v katerem predstavimo raziskovalna vprašanja, namen in
cilje raziskovanja, raziskovalni problema in izbrano metodologijo, ki se najbolje prilega
obravnavani tematiki in želenim ugotovitvam. Sledi opis postopka zbiranja virov
predempiričnega dela kot tudi dela v sklopu metodološkega pristopa, pri čemer je treba
predčasno analizirati vzorec sodelujočih pri kvalitativni analizi.
Ocene in komentarji sodelujočih so poleg kodiranih podatkov analizirani, da preko njih
ugotavljamo resničnost zadanih raziskovalnih vprašanj in tez. Osrednji del diplomske
naloge je zaključen s krajšim povzetkom ugotovitev in zaključkom, v katerem je strnjeno
naučeno in ugotovljeno. Podane so še možnosti za nadaljnji razvoj obravnavane tematike.
Na koncu diplomske naloge sledijo še priloge v povezavi z delom: transkript, kodiranje
transkripta, časovnica izdelovanja naloge, kontaktno pismo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladostniki, vrednote, glasba, poslušanje, primarno opravilo, sekundarno opravilo, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 605; Prenosov: 0 |
9. Vpliv digitalnega/tradicionalnega marketinga v glasbeni industrijiVanja Savić, 2022 Opis: Glasba je iz dneva v dan izpostavljena različnim spremembam. Od trenutka, ko je tehnologija naredila prvi korak v glasbeni industriji, se je glasba začela razvijati skupaj z njo. Digitalizacija je prispevala k razvoju različnih žanrov, nato pa je kombinacija tradicionalnega s sodobnim omogočila posodobitev starih hitov, pa tudi samih glasbenikov, povečanje njihove prepoznavnosti in ozaveščanje o njihovem obstoju. Oglaševanje in način, kako glasbenik svoje delo predstavi občinstvu, sta zagotovo najbolj pripomogla k temu. Naša raziskava se osredotoča na oglaševanje glasbe prek digitalnih kanalov oz. tradicionalnih načinov oglaševanja, cilj pa ni bil raziskati glasbo kot segmenta trženja, temveč kot produkt, ki ga glasbena industrija lansira poslušalcem. Tri hipoteze in glavno raziskovalno vprašanje nam bodo razkrili, kako mediji vplivajo na glasbeno industrijo in poslušalce. Orodje, s katerim smo dobili odgovore na hipoteze, je anketna metodologija (vprašalnik), ki je potekala v realnem času. Anketiranci so ljubitelji/poslušalci glasbe, ki so odgovarjali na vprašanja o avtorski zaščiti glasbenih izdelkov, načinu poslušanja glasbe, kakor tudi o ceni, ki jo danes plačujejo za poslušanje glasbe. Odgovori anketirancev so razvrščeni v grafe, ki dajejo vizualno predstavo odgovorov. Poleg metode ankete smo odgovore iskali tudi med literaturo, ki je na voljo na spletu. Razvoj tehnologije je vsekakor prispeval ne le h glasbeni, temveč tudi k drugim panogam ter olajšal mreženje in širjenje informacij. Poslušanje glasbe v avtu, na sprehodu, v telovadnici, na avtobusu ali vlaku nam je vsem olajšalo in dopolnilo izkušnjo. Po drugi strani pa je tradicionalno trženje še vedno najbolj verodostojen vir dogodkov v svetu glasbe ter v svetu zvezd in blišča. Tako se tudi zavedamo, da je bolj verodostojno zaupati recenzijam kot npr. Wikipediji, kar pa ne spremeni dejstva, da dandanes velika večina raje posluša glasbo prek digitalnih platform, kot pa s pomočjo klasičnih glasbenih naprav.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: glasba, oglaševanje, digitalni marketing, tradicionalni marketing, promocija glasbe, glasbeni produkti, magistrske naloge
Objavljeno: 06.01.2023; Ogledov: 413; Prenosov: 40
Celotno besedilo (2,13 MB) |
