Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Implementacija glasbenih kvot v slovenske radijske programe
Tomaž Čop, 2016

Opis: v radijske programe. Glasbene kvote so predmet spora med zagovorniki in nasprotniki že desetletja, vse tja od prve uvedbe v začetku tega tisočletja. Spor pa ni nekaj, kar bi bilo samo slovensko, prav v vseh državah, kjer so uzakonjene kvote, potekajo burne polemike o smiselnosti le-teh. Z vsako spremembo pa se zdi, da se prepad med zagovorniki in nasprotniki samo povečuje: medtem ko glasbeniki trdijo, da bo brez kvot slovenska glasba z leti propadla, in se politiki sklicujejo na nacionalno identiteto, pomembnost slovenske besede in spodbujanje slovenske ustvarjalnosti se na drugi strani lastniki radijskih postaj in glasbeni uredniki pritožujejo nad prevelikim posegom v uredniško svobodo, nad uničevanjem radijske krajine, nad preveliko regulacijo programski vsebin, ki vodijo radio, v teh težkih časih, ko se spreminja medijska krajina zaradi interneta, socialnih omrežij in streaming servisov, v vse bolj obrobno področje vpliva na potrošnike glasbe. Polemike o smiselnosti kvot so se iz malih bitk med posameznimi aktivisti znotraj glasbene scene na eni in nekaterih radijcev na drugi strani v preteklosti prelevile v pravo vojno med dvema gospodarskima panogama, glasbeno in radijsko industrijo, ki sta vsaka na svojem bregu. Vse skupaj je problematično, ker se nekaterih učinkov na kratek rok ne da izmeriti, saj ne obstajajo kazalci za boljšo ali slabšo glasbo, tako da je težko zaključiti, ali se kvaliteta slovenske glasbe zaradi kvot izboljšuje, ob poplavi glasbe, ki jo je omogočila relativno poceni, vsakomur dostopna snemalna tehnika, pa se tudi na večjo ali manjšo količino glasbe ne moremo opreti. Edini relevantni podatki so analize dogajanja na glasbenem in radijskem trgu v državah, ki imajo kvote in se s problematiko ukvarjano že več let, nekatere tudi desetletij. Edino, kar je skupno vsem državam, ki imajo kvote že desetletja, je težnja glasbene in radijske industrije, da se najde način, kako sistem obiti, ga zlorabiti, zmanipulirati ali izkoristiti sebi v prid, pri tem pa je nacionalna glasba po navadi bolj žrtev kot pa privilegiranka. Seveda pa tukaj ne smemo pozabiti tudi na politike, ki jim je trkanje po prsih z domačo besedo in zaščito kulturnih vrednot naroda vedno priročna gesta za nabiranje političnih točk. V pričujoči nalogi poskušam predstaviti zgodovino radia in radijskih kvot, pregledati sisteme kvot po drugih državah, predvsem Evrope, pa tudi nekaterih svetovnih glasbenih velesil, in vzroke zaradi katerih je prišlo do spreminjanja medijske zakonodaje v zadnjem letu. Sprejem sprememb in popravkov medijske zakonodaje v delu, ki določa višino in način implementacije kvot v slovenske radijske programe, je bil po besedah predlagateljev nujen predvsem zaradi odprave zlorab dosedanje ureditve. Dobršen del naloge je namenjen predstavitvi problemov, s katerimi se srečujejo glasbeni uredniki pri implementaciji problemov, na katere so radii opozarjali, pa jih zakonodajalec ni upošteval, predvsem pa dejanske številke predvajanj slovenske glasbe na radijskih programih pred in po uvedbi. Predstavljene so možne zlorabe obstoječega sistema in predvsem posledice, ki jih bodo kvote dolgoročno glede na izkušnje iz tujine imele na slovenski radijski trg in slovensko glasbeno ustvarjalnost.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: glasbeni programi, slovenska glasba, radijski trg, radijske postaje, Zakon o medijih, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 17.08.2017; Ogledov: 3079; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

2.
Pravica do glasbenega izobraževanja
Antonija Poplatnik, 2015

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izobraževanje, javni zavod, glasba, glasbena šola
Objavljeno: 29.08.2017; Ogledov: 1920; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

3.
Človekove pravice v sodobni glasbi
Petra Resman, 2017

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: človekove pravice, glasba, Slovenija, Evropska unija, magistrske naloge
Objavljeno: 07.11.2017; Ogledov: 2105; Prenosov: 127
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

4.
Svoboda izražanja v glasbeni umetnosti
Rok Klemše, 2017

Opis: Svoboda izražanja je ena temeljnih pravic, izhajajočih iz človekovega dostojanstva. Ker je človek misleče, duhovno bitje, bi bil brez možnosti, da svobodno, brez omejitev in pritiska, na tak ali drugačen način predstavi svoja stališča in mišljenja, le prazen kalup. Svoboda izražanja ni pomembna zgolj v smislu svobode tiska, temveč je bistvenega pomena za umetniško izražanje, tudi na glasbenem področju. Nemalokrat je namreč že v osnovi cilj določenega glasbenega dela provokacija, šokiranje in vznemirjanje, še toliko bolj v deviantnih glasbenih žanrih, kot so heavy metal, hard rock, punkin rap. Svoboda glasbenega izražanja se med drugim nanaša na: svobodo predvajanja glasbe v javnosti in zasebnosti, svobodo izvajanja glasbe na koncertih in svobodo izdajanja glasbenih albumov, ne glede na to, kaj želijo glasba ali njena besedila izraziti. Proti glasbenim ustvarjalcem torej zaradi njihovih stališč,izraženih skozi glasbo, ni dovoljena uporaba pravnih sredstev, razen v izjemnih primerih, ko glasba,denimo,spodbuja k nasilju in vojni, rasni ali drugi nestrpnosti ali ko je potrebno zavarovati javni red in mir ter moralo, čast in pravice drugih.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: svoboda izražanja, svoboda govora, glasba, cenzura, glasbene kvote, Strelnikoff, obscenost, blasfemija, razžalitev
Objavljeno: 13.07.2018; Ogledov: 1559; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

5.
Oblikovanje glasbenega plakata
Matevž Kolarič, 2020

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: diplomske naloge, grafično oblikovanje, vizualne komunikacije, plakati, glasba, oblikovanje glasbenega plakata
Objavljeno: 17.07.2020; Ogledov: 664; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

6.
Bob Dylan in popularna kultura
Patricija Jereb, 2018

Opis: Bob Dylan je umetnik spremembe in stalne transformacije. Nikoli se ni pustil omejevati – od začetka svoje kariere se je upiral konvencijam in kategorijam, ter tako z novostmi, ki jih je vpeljal v popularno glasbo omogočil, da rock 'n' roll postane sofisticirana glasbena forma, s katero je mogoče izraziti najgloblja občutja in ni le glasba klišejskih besedil za ples. Pod njegovim vplivom so njegovi sodobniki spreminjali način pisanja besedil ter celotno ustvarjanje in razumevanje popularne glasbe. To je bila preprosta, vendar pomembna inovacija. Dylanova inspiracija ne sega zgolj na področje glasbe, ampak tudi v literarne sfere. Za Dylanovo biografijo so prav tako kot Elvis Presley in Little Richards esencialni tudi bitniški pesniki in pisci. Od samih začetkov je Dylan močno pod vplivom literature in je tako izoblikoval svoj unikaten pesniški izraz. Dylan ni zgolj dvignil nivo popularne glasbe, temveč je poezijo ponovno približal javnosti. Leta 2016 je prejel Nobelovo nagrado za književnost. V obrazložitvi nagrade švedske akademije je zapisano, da je Bob Dylan »ustvaril nov pesniški izraz znotraj ameriške pesniške tradicije«. V šestdesetih letih so različna družbena gibanja Dylana vzela za svojega. Kmalu je Dylan zavrgel svojo javno podobo glasnika generacije in protestnega pevca, saj ga je ta kategorizacija v umetniškem smislu omejevala. Transformacija je v literarnem smislu opazna že na albumu Another Side Of Bob Dylan (1964). Preneha s pisanjem direktno družbenokritičnih in protestnih pesmi ter se osredotoči na introspektivne izpovedi. Takšen način pisanja še poglobi na naslednjih albumih: Bringing It All Back Home (1965), Highway 61 Revisited (1965) ter Blonde On Blonde (1966), ki veljajo za enega od vrhuncev Dylanove kariere. Tu se Dylan spogleduje z eksistencializmom, simbolizmom in nadrealizmom ter pokaže, da sta glasba in poezija neločljivi sopotnici. Glasbeno pa je transformacijo zapečatil z drznim dejanjem – po štirih akustičnih albumih je leta 1965 objavil prvi, delno električni album Bringing It All Back Home, in se tako distanciral od folk gibanja in razširil glasbeni horizont ter podiral restrikcije glasbenega ustvarjanja. V tej transformaciji je folk zvezda zamenjala svojo akustično kitaro za novo masivno električno kitaro. Ta poteza je naletela na številne kritike folk puristov, ki so v Dylanu videli izdajalca, ki se je prodal v želji za komercialnim uspehom in mu je vseeno za družbena gibanja.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: popularna kultura, popularna glasba, poezija, javna podoba, Nobelova nagrada za književnost, magistrske naloge
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 100; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

7.
Vpliv klasične glasbe na mladostnike s težko motnjo v duševnem razvoju
Jasna Mulej Legat, 2016

Opis: Diplomsko delo predstavlja mladostnike s težko motnjo v duševnem razvoju in vpliv klasične glasbe na njih. Na to temo smo izvedli raziskavo v skupini mladostnikov s težko motnjo v duševnem razvoju, ki živijo v domu Žarek, v CUDV Matevža Langusa v Radovljici. Veliko ljudi zamenjuje duševno bolezen z motnjo v duševnem razvoju, zato smo v teoretičnem delu obrazložili, kaj sploh je motnja v duševnem razvoju in pomembne razlike v primerjavi z duševno boleznijo, na katera področja človekovega življenja sega, kdo so osebe z motnjo v duševnem razvoju in kako živijo. Osredotočili smo se na mladostnike s težko motnjo v duševnem razvoju in njihove značilnosti. Ker je zelo pomemben del naloge tudi klasična glasba, smo jo razložili po obdobjih in izpostavili skladatelje, ki so s svojimi deli pisali zgodovino. Dela omenjenih skladateljev so bila v raziskavi tudi poslušana. Empirični del diplomske naloge zajema predstavitev v raziskavi opazovanih uporabnikov, njihove diagnoze in stanja, potek raziskave in predstavitev dobljenih rezultatov. Raziskavo smo opravljali med oktobrom 2015 in junijem 2016 v skupini osmih uporabnikov, v CUDV Matevža Langusa v Radovljici. Sodeloval je tim varuhinj in pedagogov, svoja opažanja smo beležili v za to oblikovane protokole. Pred izvedbo raziskave smo si zastavili nekaj vprašanj, na katera smo ob opazovanju ciljne skupine dobili odgovore in jih v razpravi tudi predstavili.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: duševni razvoj, motnje, mladostniki, glasbene terapije, klasična glasba, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 123; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

8.
Glasba kot kreator vrednot mladostnikov
Jaka Fortunat, 2018

Opis: V diplomski nalogi obravnavamo povezanost mladih, natančneje mladostnikov, in glasbe oziroma poslušanje glasbe ter vplivom tega dejavnika na vrednote oseb pred prehodom v svet odraslih. Ob uvodni definiciji termina mladostnik nadaljujemo z opisom nekaj aktualnih dejavnosti, s katerimi se soočajo in jih, da bi se izognili stresu, uporabljajo pripadniki te starostne skupine. Med temi je seveda poglavje namenjeno tudi poslušanju glasbe ter podrobnejši pregled zgodovine glasbe s poudarkom na obdobjih, ki so ciljala na mladostnike kot osrednjo potrošniško skupino. Sledita metodološki pregled raziskovalnih problematik in predempirični del, v katerem predstavimo raziskovalna vprašanja, namen in cilje raziskovanja, raziskovalni problema in izbrano metodologijo, ki se najbolje prilega obravnavani tematiki in želenim ugotovitvam. Sledi opis postopka zbiranja virov predempiričnega dela kot tudi dela v sklopu metodološkega pristopa, pri čemer je treba predčasno analizirati vzorec sodelujočih pri kvalitativni analizi. Ocene in komentarji sodelujočih so poleg kodiranih podatkov analizirani, da preko njih ugotavljamo resničnost zadanih raziskovalnih vprašanj in tez. Osrednji del diplomske naloge je zaključen s krajšim povzetkom ugotovitev in zaključkom, v katerem je strnjeno naučeno in ugotovljeno. Podane so še možnosti za nadaljnji razvoj obravnavane tematike. Na koncu diplomske naloge sledijo še priloge v povezavi z delom: transkript, kodiranje transkripta, časovnica izdelovanja naloge, kontaktno pismo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: mladostniki, vrednote, glasba, poslušanje, primarno opravilo, sekundarno opravilo, diplomske naloge
Objavljeno: 29.07.2021; Ogledov: 111; Prenosov: 0

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh