Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


21 - 27 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
21.
22.
Kulturni, ekonomski in politični vidik globalizacije v Sloveniji
Klavdija Grofelnik, 2013

Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: globalizacija, migracije, državljanstvo, zaposlovanje, tujci
Objavljeno: 20.01.2021; Ogledov: 659; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (902,60 KB)

23.
24.
25.
Globalizacija in Evropska unija
Primož Koražija, 2020

Opis: V magistrskem delu smo predstavili problematiko globalizacije in EU. Zanimalo nas je, kako Slovenci kot državljani EU občutimo vpliv in posledice globalizacije v vsakdanjem življenju. Kljub vsem prednostim globalizacije a je potrebno opozoriti na pomanjkljivosti le teh v očeh ljudi. Namen raziskave je ugotoviti, kakšen je pogled na globalizacijo v EU s strani Slovencev kot njenih državljanov po posameznih področjih. Raziskovalni del je temeljil na kvantitativni metodologiji dela. V raziskavi je sodelovalo skupno 263 posameznikov. Anketiranje je potekalo v mesecu januarju 2020. Hipoteze so bile preverjene s pomočjo statističnega paketa SPSS. Raziskava je pokazala, da anketirani kot dobro ocenjujejo spletno trgovanje; da se strinjajo, da migranti ogrožajo varnost Evrope; kot dobro ocenjujejo strokovnost zdravstvenega osebja; kot povprečno ocenjujejo dostop do delovnih mest v drugih državah; najbolj se strinjajo, da so podnebne spremembe resen problem sodobne družbe in da globalizacija na splošno prinaša priložnosti; za največ anketiranih EU pomeni svobodo potovanja, najbolj zadovoljni s trgovino, najbolj zaupajo šolstvu. Statistično smo dokazali, da se bolj strinjajo, da živimo v relativno zdravem okolju kot da jih je strah migrantov; enako ocenjujejo gospodarski položaj Slovenije in njeno zdravstveno oskrbo; da se anketirani najbolj strinjajo, da globalizacija prinaša priložnosti, ne pa tudi grožnjo; da so najbolj zadovoljni s trgovino in manj s področji zaposlovanja, okolja, sociale, varnosti in finančnim stanjem; najslabše ocenjujejo svoje zaupanje v politične stranke in vlado. Rezultati kažejo, kje so potrebne spremembe za večje splošno zadovoljstvo naše družbe v prihodnje
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: globalizacija, Evropska unija, prebivalci, posledice, zadovoljstvo
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 383; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

26.
MEPI
Klavdija Nahtigal, 2015

Opis: Danes je vse več mladih, ki se izgubljajo v tem sodobnem svetu. Zakaj? Globalizacija prinaša veliko dobrega in še več slabega. Prinaša nam moderno tehnologijo, ki nam pomaga pri raznih kompleksnih težavah ob opravljanju vsakodnevnega dela, a po drugi strani posega v našo zasebno življenje in s tem v naš prosti čas. Vse preveč mlade populacije preživlja svoj prosti čas pred računalnikom, televizijo, iPadom ali telefonom. Kakšne spremembe prinaša sodobna tehnologija za otroke in mladino, vidimo šele danes po dobrih dvajsetih letih uporabe sodobnega računalnika. Sodobni računalnik ni namenjen samo reševanju zapletenih nalog, ampak tudi igranju iger, poslušanju glasbe, učenju kitare, virtualnemu komuniciranju, gledanju filmov itd. In prav vse to je privedlo do sprememb v razvoju družbe. Mladi tako rekoč nimajo želje oz. interesa, da bi se zabavali izven svoje sobe, ker jim je lažje, da se zabavajo za računalnikom. Ne čutijo potrebe po fizičnih stikih z vrstniki, ker imajo mnogo več virtualnih stikov prek raznih elektronskih naprav, pa čeprav z večino izmed njih niso nikoli spregovorili ali jih fizično videli. Vse te spremembe negativno vplivajo na njihov osebnostni razvoj, kar se kaže v njihovi psihični in fizični podobi. Posledice so vse bolj krute in neomajne. Mladi izgubljajo pristen odnos do človeka, postajajo nesamozavestni, imajo nizko samopodobo in slabe življenjske navade ter postajajo vse bolj nestrpni in agresivni, skratka imajo vse pogoje, da resno fizično ali psihično zbolijo. Ker so mladi vedno bili in bodo tudi v prihodnosti steber družbe, jim želimo pomagati. Zato želimo, da ozavestijo problem vpliva sodobne tehnologije na njihov razvoj in jim tako ponujamo različne rešitve. Ena od teh je tudi program MEPI, ki mladim omogoča, da opravljajo različne dejavnosti, s katerimi pridobijo nova znanja, veščine in izkušnje, ki bi jim pomagali v nadaljnjem življenju. Šele ko bodo opremljeni z vsemi potrebnimi orodji za nadaljnje življenje, bodo na svojo pot stopili samozavestno, brez strahu in z boljšo samopodobo.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: globalizacija, moderna tehnologija, prosti čas, osebnostni razvoj, posledice, bolezni, program MEPI, neformalno izobraževanje, diplomske naloge
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 259; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,60 MB)

27.
Globalizacija trga in pravic intelektualne lastnine in zaton neodvisnih izumiteljev
Ana Hafner, 2014

Opis: Pričujoče delo obravnava določeno skupino inovatorjev, ki jo imenujemo neodvisni ali samostojni (tudi »osamljeni« in »svobodni«) izumitelji in je v sodobnem času neupravičeno prezrta v družboslovnih raziskavah in skoraj popolnoma ignorirana v inovacijskih politikah držav. Avtorica skuša najprej podrobneje definirati skupino in dokazuje, da ima ta specifične lastnosti, ki jo razlikujejo od druge skupine inovatorjev, ki bi jo lahko imenovali kot institucionalno ali korporativno. Manjša raziskava na vzorcu slovenskih samostojnih izumiteljev potrdi ugotovitve iz (žal redkih) prejšnjih študij, da je povprečni samostojni izumitelj moški, star okrog petdeset let, s končano srednješolsko do višješolsko izobrazbo; vendar je populacija zelo raznolika in vanjo spadajo tako »prostočasni« izumitelji in upokojenci kot podjetniki in tudi nekateri raziskovalci, poleg tega se delež žensk med izumitelji povečuje. Avtorica nato preverja hipotezo, da delež in število samostojnih inovatorjev v sodobnosti vse bolj upadata, pri čemer analizira podatke iz treh patentnih baz. Hipoteza se večinoma potrdi. Ker avtorica zagovarja tezo, da ključni vzrok tega upadanja ni le vse večja kompleksnost tehnologije, ki je posameznik (samostojni izumitelj) ne obvladuje več, temveč drage mednarodne patentne prijave, h katerim so zaradi globalizacije prijavitelji patentov vse bolj prisiljeni, skuša nadalje ugotoviti, ali se patenti posameznikov po svoji kvaliteti (vplivnosti, pomembnosti) še vedno lahko primerjajo s patenti gospodarskih družb. Tega se ji sicer na podlagi uveljavljenih meril, kot so prejeti citati patentov, ne posreči dokazati, vendar pa ugotavlja, da hkrati tudi ni mogoče dokazati nasprotnega, in sicer, da so patenti posameznikov manj radikalni in prebojni od patentov družb. Hkrati pa je mogoče popolnoma jasno pokazati, da je pogostost patentnih prijav povezana s stroški patentiranja in s tem s prijaviteljevo premožnostjo. V zaključku so predvideni različni možni scenariji prihodnosti neodvisnih izumiteljev. Možno je njihovo popolno izginotje, prav tako pa obstajajo možnosti preoblikovanja patentnega sistema in večjega povezovanja posameznikov v skupine oziroma kooperative, ki bi tako lahko konkurirale velikim gospodarskim družbam, ki si vse bolj prilaščajo tako materialni kot duhovni svet.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: globalizacija, trg, intelektualna lastnina, inovatorji, izumi
Objavljeno: 28.07.2021; Ogledov: 347; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (3,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh