1. Pravne posledice neupoštevanja etike in integritete Volkswagna : magistrsko deloKlemen Lajovic, 2025, magistrsko delo Opis: Upoštevanje etike in integritete je ključno za uspešno delovanje podjetja. Ne gre zgolj za besede na papirju, temveč za dolžnost spoštovanja vseh smernic, ki so napisane. Posledice, do katerih privede njihovo nespoštovanje, se kažejo v finančnih kaznih podjetja, izgubi zaupanja s strani potrošnika in kazenski odgovornosti vseh vpletenih. Podjetje Volkswagen je eden izmed največjih proizvajalcev vozil na svetu, z več milijoni zaposlenih. Deluje v skladu z nacionalnimi zakonodajami kot tudi z lastnimi smernicami etike in integritete, za katere se pričakuje, da jim sledijo vsi zaposleni znotraj podjetja Volkswagen. Vzrok afere Dieselgate je iskati v želji po finančnih koristih in neupoštevanju pravil etike in integritete. V nasprotju s pričakovanji vodstva podjetja Volkswagen, ki je za nečednosti vedelo, so nepravilnosti razkrili tudi organi v Združenih državah Amerike. Zaradi pritiska ameriških oblasti kot tudi vse svetovne javnosti se je Volkswagen zlomil ter priznal goljufijo z odklopnimi napravami pri izpustih emisij v ozračje. V vodstvu so priznali poslovno goljufijo ter zavajanje potrošnikov, a s tem priznanjempodjetje ni rešilo vseh težav. V zadnjih letih so se zvrstili številni sodni postopki proti vodstvu podjetja, pojavile so setudi kolektivne tožbe po vsem svetu. Afera Dieselgate, ki je nastala zaradi neupoštevanja in nespoštovanja lastne etike in
integritete, tako rezultira v največjem svetovnem škandalu v avtomobilski industriji v vsej svoji zgodovini.
Ključne besede: etika, integriteta, afera Dieselgate, poslovna goljufija, kazenska odgovornost, kolektivne tožbe
Objavljeno v ReVIS: 26.06.2025; Ogledov: 83; Prenosov: 3
 Celotno besedilo (538,50 KB) |
2. Insolvenčna kriminaliteta : magistrsko deloNeja Intihar, 2023, magistrsko delo Opis: Bistvo insolvenčne kriminalitete je v urejanju materialnopravnih in procesnih razmerij, ki nastanejo, ko storilec protipravno ustvarja ali vzdržuje stanje svoje plačilne nesposobnosti ali drugega dolžnika. Je predmet posebnega obravnavanja v sklopu gospodarskih kaznivih dejanj. Gre za napad na del gospodarskega sistema, ki sicer omogoča uporabo pravil insolvenčnega prava, ko je stanje plačilne nesposobnosti nekrivdno ali nehoteno povzročeno. Začetek postopkov zaradi insolventnosti še ne predstavlja storjenega kaznivega dejanja, vendar pa vseeno vzbuja dvom v zanesljivost in pravičnost poslovanja gospodarskega subjekta. Tudi stečaj a priori še ne predstavlja avtomatične civilne in kazenske odgovornosti, čeprav velja za družbeno škodljiv pojav. Teorija uvršča stečajna kazniva dejanja med insolvenčna kazniva dejanja zaradi dobrin, ki jih varujejo. Gre za varovanje plačilne discipline ter poštenega in enakopravnega obravnavanja upnikov, plačilne sposobnosti in kapitalske ustreznosti. V magistrskem delu je v večini uporabljena deskriptivna metoda, s katero je opisana gospodarska kriminaliteta, gospodarsko kazensko pravo, insolventnost, likvidacija, prisilna poravnava, stečaj, insolvenčna kriminaliteta itd. V manjši meri je uporabljena tudi analitična metoda, predvsem v delu, kjer so primerjane novele Kazenskega zakonika. Metoda spraševanja je uporabljena v delu intervjuja z državnima tožilcema. V zaključku je uporabljena metoda sinteze. Namen magistrskega dela je bralcu predstaviti kombinacijo treh različnih pravnih področji v teoriji in praksi. Področje gospodarskega, insolvenčnega in kazenskega prava. Namen je dosežen s predstavitvijo problematike insolvenčne kriminalitete, ki je v praksi izredno težko dokazljiva in obenem tudi precej intelektualno zahtevna. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kako se insolvenčna kriminaliteta zazna v praksi in kakšni so njeni izvršitveni načini ter s kakšnimi težavami se pri tem soočajo organi pregona in preiskovanja. Naslednji cilj je ugotoviti pomen in posledice novele 226. člena KZ-1I in kako se ta razlikuje od prejšnjih ureditev v teoriji in praksi. Največji doprinos magistrskega dela je na področju obravnave novele KZ-1I. Gre za novo ureditev, ki še nima izoblikovane sodne prakse, zato bo magistrsko delo prispevalo k kritičnemu razmišljanju in oceni obstoječega znanja. Ugotovitve bodo lahko v pomoč teoretikom in strokovnemu kadru, ki imajo sedaj precej težko nalogo z oblikovanjem nove sodne prakse.
Ključne besede: insolventnost, gospodarska kriminaliteta, stečaj, lažni stečaj, oškodovanje upnikov, goljufija, nevestno poslovanje, 226. člen KZ-1I
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2023; Ogledov: 1371; Prenosov: 62
Celotno besedilo (993,35 KB) |
3. Poslovna goljufija : diplomsko deloTimotej Široka, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi bo obravnavana tema o poslovni goljufiji kot kaznivem dejanju v Sloveniji. Poslovna goljufija je opredeljena kot kaznivo dejanje zoper gospodarstvo po 228. členu KZ-1 in velja za eno najbolj številčnih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo pri nas. V uvodu bo opisano gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta in gospodarsko kaznivo dejanje. Opisali bomo, pod kaj spada gospodarsko kazensko pravo in čemu je namenjeno, kaj predstavlja gospodarska kriminaliteta in opredelili pojme, kot so gospodarski subjekt, gospodarska dejavnost, kaznivo dejanje in gospodarsko kaznivo dejanje. Nato bosta predstavljena zakonska evolucija in zgodovinski razvoj poslovne goljufije. Podrobneje bo opisana primerjava med klasično goljufijo in poslovno goljufijo. Opisane bodo temeljne razlike med kaznivima dejanjema na področju zakonskih znakov, zastaranja, kazenskih sankcij in kazenskega pregona. Sledi podroben opis in razlaga poslovne goljufije na splošno in njeni tipični primeri v praksi, incidenčni znaki upnika in dolžnika pri poslovni goljufiji, primeri preslepitve, problematika bagatelnih oblik poslovne goljufije in kako je zakonodajalec z uveljavitvijo KZ-1 razširil objektivni pogoj kaznivosti in s tem omogočil tudi kaznivo poslovno goljufijo brez premoženjske škode. Predstavljeni bodo tudi primeri, zakaj in kako je prišlo do zavrženja ovadb na podlagi neutemeljenega suma poslovne goljufije in enostavnega neplačila, ustavitve postovka, zavrnilne in oprostile sodbe in obsodbe za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Na koncu pa bo prikazana še statistika kaznivega dejanja poslovne goljufije v Sloveniji
Ključne besede: poslovna goljufija, kaznivo dejanje, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarsko kazensko pravo, prevara
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2021; Ogledov: 3676; Prenosov: 232
Celotno besedilo (670,74 KB) |
4. Lažni stečaj - inkriminirano kaznivo dejanje : magistrsko deloBojana Kračan, 2018, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu z naslovom Lažni stečaj % inkriminirano kaznivo dejanje sem raziskovala področje stečaja oz. določene poslovne odločitve in ravnanja, ki so inkriminirana v kazenskem zakoniku ter opredeljena kot kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem. Uvodoma so predstavljena stališča nekaterih teoretikov v zvezi z opredelitvijo gospodarske kriminalitete, gospodarskega kazenskega prava in gospodarskih kaznivih dejanj. V nadaljevanju sledi hrvaška zakonodajna ureditev s področja stečaja podjetij, pravna umestitev ter preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj pri naših hrvaških kolegih. Ob tem je pomemben tudi statističen vpogled v leta med 2010 in 2015, ki nam je omogočil primerjavo s slovensko statistično zgodbo. Hrvaški ureditvi sledi analiza slovenske pravne ureditve stečajnih postopkov in statistični prikaz pregleda kaznivega dejanja povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem med leti 2006 in 2015. Posvetila sem se tudi raziskovanju ključnih dejavnikov konkretnega kaznivega dejanja, zajela izvršitvene oblike, oblike udeležbe, krivde in pravne opredelitve ter se osredotočila na njegovo dokazovanje ter ustreznost pravne kvalifikacije. Probleme pri obravnavi predmetnega kaznivega dejanja sem izpostavila na pravnem in izvedbenem nivoju ter iskala rešitve zanje in morebitna nova izhodišča. Umestila sem vlogo tožilstva, UPPD, KPK, policije in medijev, v povezavi s kaznivim dejanjem povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem ter ugotavljala ustreznost povezanosti in način sodelovanja med državnimi organi.
Ključne besede: lažni stečaj, bankrot, kazniva dejanja, goljufija, gospodarski kriminal, stečajni postopki, Slovenija, Hrvaška, kazensko pravo
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2020; Ogledov: 3600; Prenosov: 188
Celotno besedilo (932,89 KB) |
5. Boj proti goljufijam in zaščita finančnih interesov Evropske Unije v Republiki Sloveniji : magistrsko deloTjaša Završnik, 2019, magistrsko delo Opis: Zaščita finančnih sredstev in interesov Evropske unije je določena že v sami PDEU, ki v členu 310(6) določa, da Unija ter države članice preprečujejo goljufije in pa vsa druga nezakonita dejanja, katera škodijo finančnim interesom Unije. Najmočnejša obramba pred morebitnimi goljufijami je prav gotovo dobro zasnovan in upravljan sistem notranjega nadzora. Redna administrativna preverjanja morajo biti temeljita, kontrole na kraju samem, ki so povezane z njimi, pa morajo temeljiti na oceni tveganja in se izvajati v dovolj velikem obsegu. Uredba 1303/2013/ES nalaga državam članicam, da za namen učinkovitega upravljanja Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 vpeljejo tudi učinkovite ter sorazmerne ukrepe za preprečevanje goljufij. Slovenija je na tem področju sicer sprejela kar nekaj ukrepov (ustanovitev AFCOS, navodila Organa upravljanja, itd.). Upoštevajoč podatke Poročila Evropske komisije Evropskemu parlamentu ter svetu, pa izhaja, da je Slovenija v letu 2017 Evropski komisiji poročala o dveh sumih kaznivega dejanja goljufije na škodo EU (v skupni vrednosti 2 553 647 EUR) ter o 41 primerih nepravilnosti, ki niso imele znakov goljufij (v skupni vrednosti 1 438 319 EUR). To kaže na dejstvo, da je bila Slovenija uspešna pri zaznavi goljufij in nepravilnosti ne pa pri preprečevanju le teh. Več pozornosti bo tako potrebno nameniti preventivi, predvsem na področju javnih naročil, ki je svoje zapletenosti in velikosti finančnih tokov, ki jih ustvarja, ter tesnega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, najbolj izpostavljeno potrati, goljufijam in korupciji.
Ključne besede: skladi EU, goljufija, ukrepi proti goljufijam, javna naročila, preventiva, magistrske naloge
Objavljeno v ReVIS: 05.02.2020; Ogledov: 3371; Prenosov: 184
 Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. |
