Repozitorij samostojnih visokošolskih in višješolskih izobraževalnih organizacij

Iskanje po repozitoriju
A+ | A- | Pomoč | SLO | ENG

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po

Možnosti:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Boj proti goljufijam in zaščita finančnih interesov Evropske Unije v Republiki Sloveniji
Tjaša Završnik, 2019

Opis: Zaščita finančnih sredstev in interesov Evropske unije je določena že v sami PDEU, ki v členu 310(6) določa, da Unija ter države članice preprečujejo goljufije in pa vsa druga nezakonita dejanja, katera škodijo finančnim interesom Unije. Najmočnejša obramba pred morebitnimi goljufijami je prav gotovo dobro zasnovan in upravljan sistem notranjega nadzora. Redna administrativna preverjanja morajo biti temeljita, kontrole na kraju samem, ki so povezane z njimi, pa morajo temeljiti na oceni tveganja in se izvajati v dovolj velikem obsegu. Uredba 1303/2013/ES nalaga državam članicam, da za namen učinkovitega upravljanja Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020 vpeljejo tudi učinkovite ter sorazmerne ukrepe za preprečevanje goljufij. Slovenija je na tem področju sicer sprejela kar nekaj ukrepov (ustanovitev AFCOS, navodila Organa upravljanja, itd.). Upoštevajoč podatke Poročila Evropske komisije Evropskemu parlamentu ter svetu, pa izhaja, da je Slovenija v letu 2017 Evropski komisiji poročala o dveh sumih kaznivega dejanja goljufije na škodo EU (v skupni vrednosti 2 553 647 EUR) ter o 41 primerih nepravilnosti, ki niso imele znakov goljufij (v skupni vrednosti 1 438 319 EUR). To kaže na dejstvo, da je bila Slovenija uspešna pri zaznavi goljufij in nepravilnosti ne pa pri preprečevanju le teh. Več pozornosti bo tako potrebno nameniti preventivi, predvsem na področju javnih naročil, ki je svoje zapletenosti in velikosti finančnih tokov, ki jih ustvarja, ter tesnega sodelovanja med javnim in zasebnim sektorjem, najbolj izpostavljeno potrati, goljufijam in korupciji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: skladi EU, goljufija, ukrepi proti goljufijam, javna naročila, preventiva, magistrske naloge
Objavljeno: 05.02.2020; Ogledov: 1450; Prenosov: 129
URL Celotno besedilo (0,00 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

3.
Lažni stečaj - inkriminirano kaznivo dejanje
Bojana Kračan, 2018

Opis: V magistrskem delu z naslovom Lažni stečaj % inkriminirano kaznivo dejanje sem raziskovala področje stečaja oz. določene poslovne odločitve in ravnanja, ki so inkriminirana v kazenskem zakoniku ter opredeljena kot kaznivo dejanje povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem. Uvodoma so predstavljena stališča nekaterih teoretikov v zvezi z opredelitvijo gospodarske kriminalitete, gospodarskega kazenskega prava in gospodarskih kaznivih dejanj. V nadaljevanju sledi hrvaška zakonodajna ureditev s področja stečaja podjetij, pravna umestitev ter preiskovanje tovrstnih kaznivih dejanj pri naših hrvaških kolegih. Ob tem je pomemben tudi statističen vpogled v leta med 2010 in 2015, ki nam je omogočil primerjavo s slovensko statistično zgodbo. Hrvaški ureditvi sledi analiza slovenske pravne ureditve stečajnih postopkov in statistični prikaz pregleda kaznivega dejanja povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem med leti 2006 in 2015. Posvetila sem se tudi raziskovanju ključnih dejavnikov konkretnega kaznivega dejanja, zajela izvršitvene oblike, oblike udeležbe, krivde in pravne opredelitve ter se osredotočila na njegovo dokazovanje ter ustreznost pravne kvalifikacije. Probleme pri obravnavi predmetnega kaznivega dejanja sem izpostavila na pravnem in izvedbenem nivoju ter iskala rešitve zanje in morebitna nova izhodišča. Umestila sem vlogo tožilstva, UPPD, KPK, policije in medijev, v povezavi s kaznivim dejanjem povzročitve stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem ter ugotavljala ustreznost povezanosti in način sodelovanja med državnimi organi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: lažni stečaj, bankrot, kazniva dejanja, goljufija, gospodarski kriminal, stečajni postopki, Slovenija, Hrvaška, kazensko pravo
Objavljeno: 11.03.2020; Ogledov: 1224; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (932,89 KB)

4.
Poslovna goljufija
Timotej Široka, 2021

Opis: V diplomski nalogi bo obravnavana tema o poslovni goljufiji kot kaznivem dejanju v Sloveniji. Poslovna goljufija je opredeljena kot kaznivo dejanje zoper gospodarstvo po 228. členu KZ-1 in velja za eno najbolj številčnih kaznivih dejanj zoper gospodarstvo pri nas. V uvodu bo opisano gospodarsko kazensko pravo, gospodarska kriminaliteta in gospodarsko kaznivo dejanje. Opisali bomo, pod kaj spada gospodarsko kazensko pravo in čemu je namenjeno, kaj predstavlja gospodarska kriminaliteta in opredelili pojme, kot so gospodarski subjekt, gospodarska dejavnost, kaznivo dejanje in gospodarsko kaznivo dejanje. Nato bosta predstavljena zakonska evolucija in zgodovinski razvoj poslovne goljufije. Podrobneje bo opisana primerjava med klasično goljufijo in poslovno goljufijo. Opisane bodo temeljne razlike med kaznivima dejanjema na področju zakonskih znakov, zastaranja, kazenskih sankcij in kazenskega pregona. Sledi podroben opis in razlaga poslovne goljufije na splošno in njeni tipični primeri v praksi, incidenčni znaki upnika in dolžnika pri poslovni goljufiji, primeri preslepitve, problematika bagatelnih oblik poslovne goljufije in kako je zakonodajalec z uveljavitvijo KZ-1 razširil objektivni pogoj kaznivosti in s tem omogočil tudi kaznivo poslovno goljufijo brez premoženjske škode. Predstavljeni bodo tudi primeri, zakaj in kako je prišlo do zavrženja ovadb na podlagi neutemeljenega suma poslovne goljufije in enostavnega neplačila, ustavitve postovka, zavrnilne in oprostile sodbe in obsodbe za kaznivo dejanje poslovne goljufije. Na koncu pa bo prikazana še statistika kaznivega dejanja poslovne goljufije v Sloveniji
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: poslovna goljufija, kaznivo dejanje, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarsko kazensko pravo, prevara
Objavljeno: 27.07.2021; Ogledov: 531; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (670,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0 sek.
Na vrh