1. Omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika : magistrsko deloMaša Rojc, 2024, magistrsko delo Opis: Zakonodaja je skozi leta z namenom preprečiti zlorabe in nepoštene poslovne prakse ter zagotoviti dobro delujoče gospodarstvo razvila mehanizme omejitev. ZGD-1 v 10a. členu določa omejitve za ustanavljanje družb, podjetij in pridobivanje statusa družbenika, ki služijo kot varovalo za zagotavljanje transparentnosti poslovnega okolja ter preprečujejo vstop oseb, ki ne izpolnjujejo predpisanih standardov. V delu so bile uporabljene metode analize pravnih virov, študija primerov in primerjalne analize, ki so omogočile celovito razumevanje omejitev. Namen je bil preučiti, kako omejitve vplivajo na pravno varnost in poslovno okolje ter ali predstavljajo ovire za podjetništvo. Cilji so bili identificirati ključne izzive ter predlagati rešitve za izboljšanje enotnosti pri ustanavljanju. Ugotovitve kažejo, da člen učinkovito preprečuje ustanavljanje družb s strani oseb z neprimerno poslovno zgodovino, kar prispeva k večji integriteti in zaupanju v poslovno okolje, vendar lahko stroge omejitve predstavljajo ovire za podjetniško dejavnost, zlasti za tujce, ki morajo pridobiti in legalizirati dokumente iz matičnih držav. To pogosto podaljša postopek registracije in oteži vstop na slovenski trg. Notarji in uradni organi se soočajo s težavami pri preverjanju skladnosti zaradi pomanjkanja enotnih mednarodnih standardov in neobstoja primerljivih registrov in evidenc. Izvirnost ugotovitev se kaže v celoviti analizi pravnih omejitev in njihovih praktičnih posledic, kar prispeva k boljšemu razumevanju zakonodajnega okvira in njegovih učinkov. Predlagane rešitve, kot so poenostavitev postopkov in zmanjšanje administrativnih ovir, bi lahko spodbudile podjetniško dejavnost in povečale konkurenčnost slovenskega trga. Hkrati raziskava opozarja na ovire, kot so različne zakonodajne zahteve in pomanjkanje mednarodnih standardov, kar otežuje enotno izvajanje omejitev in preverjanje skladnosti. Omejitve so ključne za zagotavljanje pravne varnosti in preglednosti poslovnega okolja. Medtem ko učinkovito preprečujejo poslovanje neprimernim osebam, prinašajo tudi izzive. Uravnotežen pristop k izvajanju omejitev je ključen za spodbujanje gospodarskega razvoja in privabljanje tujih investicij v Slovenijo. Ključne besede: omejitve, ustanovitev, gospodarska družba, družbenik, poslovni delež, ustanovitelj, podjetnik Objavljeno v ReVIS: 15.01.2025; Ogledov: 143; Prenosov: 4
Celotno besedilo (735,57 KB) |
2. |
3. Podjetniško premoženje zakoncev v slovenski sodni praksi : magistrsko deloAljaž Čoko, 2022, magistrsko delo Opis: Do uveljavitve Družinskega zakonika (DZ) področje podjetniškega premoženja zakoncev ni bilo zakonsko urejeno. ZZZDR tega področja ni urejal, zato je v pravnem sistemu veljala pravna praznina. DZ je problematiko uredil na način, da je zakoncema
omogočil avtonomijo glede podjetniškega premoženja. Zakonca lahko z dogovorom po svoje uredita medsebojna premoženjska razmerja. Bistveni novoti sta določbi glede vlaganja zakonca v gospodarsko družbo ali v drugo pravno osebo oziroma podjetje, ki
je del posebnega premoženja drugega zakonca in določba glede skupne udeležbe zakoncev pri opravljanju pridobitne dejavnosti. Magistrsko delo z analizo pravne teorije in slovenske sodne prakse predstavi spremembe, ki jih je glede podjetniškega
premoženja zakoncev prinesel novi DZ. Obravnava problematike uporablja različne raziskovane metode, in sicer analizo; analitično metodo; deskriptivno metodo; interpretacijo; komparativno metodo ter sintetično metodo. Cilj magistrskega dela je predstaviti kako ureditev področja podjetniškega premoženja zakoncev v DZ vpliva nasodno prakso tudi v zvezi z upravljalskimi upravičenji zakoncev ter odgovornostjo za
obveznosti podjetnika ali gospodarske družbe. Delo analizira zakonodajo in prakso na obravnavanem področju pred uveljavitvijo DZ in po njej, ter raziskuje kako se ureditev v DZ odraža v sodni praksi. Ugotavlja ali se je sodna praksa bistveno spremenila, ali pa je sodišče že pred ureditvijo podjetniškega premoženja zakoncev v DZ odločalo podobno kot po ureditvi. Delo predstavi razloge zakaj je bila potrebna ureditev področja
podjetniškega premoženja zakoncev v DZ in ugototvlja ali je bila ureditev v DZ potrebna zaradi težav, ki jih je v praksi povzročala pravna praznina. Na koncu delo ugotavlja ali je ureditev v DZ ustrezna in ali bi bilo potrebno problematiko podjetniškega premoženja zakoncev bolje urediti tudi v določbah korporacijskega prava. Ključne besede: zakonska zveza, skupno premoženje, ločeno premoženje, podjetniško premoženje, gospodarska družba, zunajzakonska skupnost, pogodba o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, Družinski zakoni Objavljeno v ReVIS: 26.01.2023; Ogledov: 1404; Prenosov: 85
Celotno besedilo (496,17 KB) |
4. Kaznivo dejanje zlorabe položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti (240. člen KZ-1) kot zakonodajni, teoretični in praktični problem : magistrsko deloNika Fister, 2022, magistrsko delo Ključne besede: 240. člen KZ-1, zloraba položaja, zloraba zaupanja, gospodarska družba, gospodarsko kaznivo dejanje, gospodarska dejavnost, gospodarsko kazensko pravo Objavljeno v ReVIS: 13.09.2022; Ogledov: 1466; Prenosov: 93
Celotno besedilo (705,45 KB) |
5. Upravljanje zaupnih in občutljivih informacij družbe : diplomsko deloPetra Bučinel, 2021, diplomsko delo Opis: Gospodarske družbe se ob vsakodnevnem poslovanju srečajo z različnimi informacijami, ki jih razvrščajo v kategorije: javno, interno, zaupno in strogo zaupno. Če informacije niso javne, imajo družbe interes zaupne in občutljive informacije obdržati interno, zato z njimi upravljajo in ravnajo po navodilih, sprejetih v internih aktih upravnega odbora. Med občutljive in zaupne informacije štejemo poslovno skrivnost, osebne podatke in ostale interne informacije družbe. Načini in metode ohranjanja tovrstnih informacij v družbah se z leti spreminjajo. Ob prvotnih načinih, kot so varno shranjevanje papirnatih dokumentov in varno uničevanje ter ozaveščanju zaposlenih, so se z informacijsko- komunikacijsko dobo razvile še ostale metode upravljanja, ki opisujejo varno elektronsko poslovanje in komunikacijo ter sisteme upravljanja varovanja informacij. Vsi pristopi in načini ohranjanja informacij so potrjeni z zakonsko podlago, ki narekuje določena pravila in omejitve. Prav tako pa se v 21. stoletju pojavijo drugačne možnosti odtujitve in zlorabe raznih poslovnih skrivnosti in osebnih podatkov. Tudi za te primere zakonodaja narekuje primerne sodne postopke in sankcije. Gospodarske družbe lahko s pravilnim ravnanjem in upoštevanjem navodil uspešno ohranjajo zaupnost, celovitost in dostopnost informacij. Vedno pa kljub vsem načinom upravljanja ostaja nek odstotek, ki lahko pripelje do določenih posledic. Navsezadnje živimo v informacijski dobi, s hitrim napredkom informatike in s tem z večjimi izzivi ohranjanja informacijske varnosti. Ključne besede: gospodarska družba, občutljive in zasebne informacije, poslovna skrivnost, upravljanje informacij, zakonodaja, informacijska doba Objavljeno v ReVIS: 10.06.2022; Ogledov: 1535; Prenosov: 58
Celotno besedilo (545,38 KB) |
6. Diplomatska zaščita pravnih oseb : magistrsko deloMarijana Jana Bambič, 2012, magistrsko delo Ključne besede: diplomatska zaščita, državljanstvo, pravna oseba, gospodarska družba, delničar, družbenik, investitor, investicija, bilateralni investicijski sporazum Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 2762; Prenosov: 122
Celotno besedilo (1,09 MB) |
7. Spregled pravne osebnosti s posebnim poudarkom na njegovi uporabi na področju davčnega prava : magistrsko deloJadranka Marić, magistrsko delo Ključne besede: pravna oseba, pravna osebnost, gospodarska družba, kapital, spregled pravne osebnosti, krivda, upnik, davčni inšpekcijski nadzor, davčni inšpektor Objavljeno v ReVIS: 06.08.2018; Ogledov: 3427; Prenosov: 148
Celotno besedilo (869,00 KB) |