1. Vpliv zemljiške politike na delovanje trga nepremičnin v Mestni občini Nova Gorica : magistrsko deloNastja Mihelj, 2022, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu proučujemo vpliv zemljiške politike na delovanje trga nepremičnin v Mestni občini Nova Gorica (MONG). Zemljiška politika oziroma gospodarjenje z zemljišči je eden izmed ključnih vzvodov, s katerim se zagotavlja izvrševanje prostorsko vezanih strategij in razvojnih programov. Zemljiška politika se neposredno povezuje z urejanjem prostora kot tudi z delovanjem trga nepremičnin. V MONG in na goriškem območju smo raziskali delovanja trga nepremičnin za stanovanjske nepremičnine ter kmetijska in gozdna zemljišča v obdobju 2007‒2019. Ugotovili smo, da se je trg nepremičnin razvijal relativno stabilno. Občinski prostorski načrt (OPN) je ena od strokovnih podlag za oblikovanje zemljiške politike. Upoštevati ga je treba pri izdajanju gradbenih dovoljenj za gradnjo objektov. V njem so določeni pogoji za gradnjo komunalne opreme ter določa podrobnejšo namensko rabo prostora. Na podlagi namenske rabe prostora lahko predvidevamo razvoj in načrtujemo, kako se bo prostor razvijal v prihodnje. Intenzivnost izdajanja gradbenih dovoljenj s časovnim zamikom vpliva na večjo ponudbo na trgu nepremičnin ter na večje aktivnosti nepremičninskega trga. Strokovni podlagi, ki vplivata na izvajanje zemljiške politike in občinam zagotavljata del financiranja, sta Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (NUSZ) in komunalni prispevek. NUSZ se plačuje za uporabo stavbnega zemljišča, medtem ko je komunalni prispevek edini sistemski vir za financiranje gradnje komunalne opreme. V MONG smo analizirali izvajanje odloka o NUSZ (2013‒2019) in odmero komunalnega prispevka (2016‒2019), povezanega s programom opremljanja stavbnih zemljišč. Analize ne kažejo izrazitejših trendov, temveč letno spreminjajoče se razmere. Raziskava tudi ugotavlja, da je bil v nasprotju z razmerami v slovenskem prostoru v času gospodarske krize 2008‒2009 promet na trgu nepremičnin v MONG nižji kot po gospodarski krizi.
Ključne besede: razvrednotena območja, gradbeno dovoljenje, komunalni prispevek, Mestna občina Nova Gorica, nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, trg nepremičnin, zemljiška politika
Objavljeno v ReVIS: 08.09.2022; Ogledov: 817; Prenosov: 64
 Celotno besedilo (2,24 MB) |
2. Zloraba pravic stranskih udeležencev pri pridobivanju gradbenega dovoljenja z analizo primera : diplomsko deloSnežana Vukićević, 2013, diplomsko delo Ključne besede: gradbeno dovoljenje, upravni organ, dokončna in pravnomočna obsodba, pravna sredstva, upravni spor, pritožba, stranski udeleženec, zloraba pravice
Objavljeno v ReVIS: 13.06.2019; Ogledov: 2564; Prenosov: 151
Celotno besedilo (702,00 KB) |
3. Vloga upravnega organa pri pripravi prostorskega akta : magistrsko deloMarjana Sitar Malič, 2010, magistrsko delo Ključne besede: prostorski akt, odločba, skladnost, gradnja, objekt, gradbeno dovoljenje, pravna varnost, pravni subjekti, država, upravna enota, lokalna samouprava, občina, prostor, projektna dokumentacija, načrtovanje, postopek, magisteriji
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2018; Ogledov: 2673; Prenosov: 120
Celotno besedilo (838,25 KB) |
4. Legalizacija nedovoljene gradnje : diplomsko deloMetka Trofenik, 2018, diplomsko delo Opis: V postopkih izdaje gradbenih dovoljenj se prepletajo interesi različnih udeležencev, upravni organ pa mora pri vodenju upravnega postopka upoštevati tako javni interes kot pravice in pravne koristi investitorja ter stranskih udeležencev. Z gradnjo objektov lahko investitor začne po pridobitvi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, na lastno odgovornost pa lahko začne investitor z gradnjo na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.Zakon o graditvi objektov, ki se uporablja do začetka uporabe Gradbenega zakona, uvršča med nedovoljene gradnje nelegalne, neskladne in nevarne gradnje. Pogoj za začetek gradnje objekta je pridobitev gradbenega dovoljenje, ki ga mora investitor pridobiti tudi pri rekonstrukciji ter pri odstranitvi objekta. Na zahtevo investitorja pristojni upravni organ za gradbene zadeve izda gradbeno dovoljenje, s katerim se nedovoljena gradnja legalizira. Pogoj za legalizacijo objekta pa je, da je objekt zgrajen v skladu z določili prostorskega akta in da so izpolnjeni zakonski pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja, ki so določeni v Zakonu o graditvi objektov. Tudi novi Gradbeni zakon dopušča različne možnosti za legalizacijo objekta in prinaša na to področje nekaj bistvenih novosti: legalizacijo neskladnih objektov v okviru dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, legalizacijo neskladnih objektov zunaj okvirov dopustnih odstopanj od gradbenega dovoljenja po tem zakonu, nelegalnih objektov in neskladno uporabo objektov ter dovoljenje za objekte daljšega obstoja. Namen diplomske naloge je obravnava legalizacije nedovoljene gradnje po Zakonu o graditvi objektov v primerjavi z Gradbenim zakonom, ki je stopil v veljavo s 17. 11. 2017, uporabljati pa se začne s 1. 6. 2018.
Ključne besede: gradbeno dovoljenje, nedovoljena gradnja, legalizacija
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 3654; Prenosov: 275
Celotno besedilo (755,16 KB) |
5. |
6. Ocena zakona o graditvi objektov (ZGO-10 in bistvenih sprememb ZGO v zadnjih 15 letih s stališča investitorja : magistrska nalogaGregor Sorč, 2012, magistrsko delo Ključne besede: Zakon o graditvi objektov, investitor, projektant, projektna dokumentacija, gradbeno dovoljenje, uporabno dovoljenje, izvajalec, gradnja, objekt
Objavljeno v ReVIS: 02.08.2018; Ogledov: 2980; Prenosov: 133
Celotno besedilo (761,22 KB) |
7. Analiza in komentar zakona o graditvi objektov : magistrsko deloLjubica Gregorič, 2010, magistrsko delo Ključne besede: upravna enota, gradbeni postopek, investitor, stranski udeleženci, projektna dokumentacija, prostorski akti, gradbena zakonodaja, gradbeno dovoljenje, magisteriji
Objavljeno v ReVIS: 27.07.2018; Ogledov: 3435; Prenosov: 145
Celotno besedilo (831,15 KB) |
8. |
9. |
10. |
