1. |
2. Pravne, tehnološke in politične razsežnosti e-volitev in e-demokracije : magistrsko deloMatija Zidarević, 2024, magistrsko delo Opis: Demokracija je družbenopolitična ureditev, ki je prisotna že od obdobja antike. V luči družbenih sprememb skozi zgodovino tehnoloških inovacij in napredka, ki je bil sploh v bližnji preteklosti eksponenten, me je zanimalo, kako z novimi informacijskimi tehnologijami lahko oplemenitimo demokratične procese, ki so bili sicer tekom svojega obstoja priča maloštevilnim drastičnim spremembam. V tem prepletu klasičnega z novim sem iskal ugotovitve, kako nove tehnologije s poudarkom na svetovnem spletu lahko vplivajo na procese, ki sestavljajo moderno demokracijo – z volitvami v ospredju, ter kakšni so izzivi in težave, ki se pri tem pojavljajo in jih je treba nasloviti. Namen magistrskega dela je osvetliti trenutno stanje in skozi pravne okvire posameznih držav, stanje tehnološke infrastrukture in razvitosti, politične ureditve ter družbene klime priti do dognanj, na katerih področjih in v kakšnem obsegu bi lahko vzpostavili sistem e-volitev in e demokracije. S pomočjo primerjalnopravne metode in empiričnih izkustev v obliki praktičnih primerov uporabe in teoretičnih analiz bom iskal rezultate, ali je globalno gledano celostna implementacija že smiselna in izvedljiva, in argumente, ki bodo govorili tako v prid kot tudi proti klasični demokratični ureditvi in njeni sodobnejši e-različici. Magistrsko delo predstavlja skupek razmišljanj in aktualnega stanja na relevantnih področjih ter iztočnico za nadaljnji razmislek in raziskovanje.
Ključne besede: e-volitve, e-demokracija, internetno glasovanje, participativna demokracija, volilna udeležba, varnost, transparentnost, informacijska tehnologija, demokratični procesi
Objavljeno v ReVIS: 25.03.2024; Ogledov: 370; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (997,76 KB) |
3. Informacijska varnost v podjetju s finančnega vidikaBlaž Benčina, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena tematika informacijske varnosti. Namen izdelave magistrskega dela je bil raziskati, opredeliti nivo informacijske varnosti v Sloveniji. Predstavljene so dobre in slabe prakse informacijske varnosti v Sloveniji, prav tako pa tudi priporočila, kako zagotoviti vsaj zadovoljiv nivo. Tako lahko rečemo, da je magistrsko delu obenem tudi vodnik, ki pomaga podjetjem v težnji po višji informacijski varnosti.
Ključne besede: INFORMACIJSKA VARNOST V PODJETJU S FINANČNEGA VIDIKA
Objavljeno v ReVIS: 11.03.2023; Ogledov: 482; Prenosov: 41
Celotno besedilo (1,46 MB) |
4. |
5. Kibernetske grožnje nacionalni varnosti : magistrsko deloGoran Flisar, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo in proučimo kibernetske grožnje z vidika nacionalne varnosti. Omenjene grožnje imajo namreč vedno večji pomen v sodobni varnosti, tako v nacionalnem kot tudi mednarodnem okolju. Kot temeljno raziskovalno metodo v magistrskem delu uporabimo metodo analize primarnih in sekundarnih virov, s katero proučimo literaturo, normativne akte ter diplomska, magistrska, doktorska in druga dela, ki obravnavajo proučevano tematiko. Za proučevanje udejanjanja kibernetskih groženj v praksi uporabimo študijo primera. Ugotoviti želimo, v kolikšni meri kibernetske grožnje predstavljajo grožnjo nacionalni varnosti ter na kakšne načine se lahko najuspešneje zoperstavimo tem grožnjam. Opredelimo temeljne pojme kibernetske varnosti in kibernetskih groženj ter jih umestimo v kontekst nacionalne varnosti. Ugotavljamo, kakšen je trenutni nacionalni in mednarodni pravni red na področju kibernetske varnosti in kibernetskih groženj, kateri so možni zaščitni ukrepi za zoperstavljanje kibernetskim grožnjam, kakšna sta bila namen in način kibernetskih ogrožanj nacionalne varnosti v primerih iz prakse ter kakšna je teža oziroma pomen kibernetskih groženj nacionalni varnosti v odnosu do drugih oblik ogrožanja nacionalne varnosti. V raziskavi ugotovimo, da se obseg kibernetskih groženj nacionalni varnosti z razvojem in implementacijo sodobnih tehnologij povečuje in da je za uspešno izvajanje kibernetske varnosti potreben celovit pristop
Ključne besede: kibernetska varnost, nacionalna varnost, kibernetske grožnje, kibernetski prostor, informacijska varnost
Objavljeno v ReVIS: 01.07.2022; Ogledov: 1085; Prenosov: 86
Celotno besedilo (1,34 MB) |
6. Kibernetski terorizem kot grožnja delovanju sodobne informacijske družbe : magistrsko deloNeža Repše, 2020, magistrsko delo Opis: Kibernetski terorizem je zaradi tehnološkega napredka postal resna grožnja sodobni informacijski družbi in predstavlja veliko varnostno tveganje. Naraščajoča grožnja naprednih kibernetskih napadov je ena najpomembnejših varnostnih groženj sodobnemu svetu ter predstavlja edinstven izziv za mednarodne akterje, države, zasebni sektor in posameznike. V nalogi bomo z različnimi metodami družboslovnega raziskovanja podrobneje raziskali in analizirali področje kibernetskega terorizma kot nove grožnje sodobni informacijski družbi. Odgovor na raziskovalno vprašanje bomo oblikovali s pomočjo analize, interpretacije primarnih in sekundarnih virov, primerjalne metode in metode strukturiranega intervjuja. Namen magistrskega dela je raziskati, kolikšno grožnjo kibernetski terorizem predstavlja sodobni informacijski družbi ter na kakšen način bi na globalni in nacionalni ravni vzpostavili sistem za učinkovit boj proti kibernetskemu terorizmu. Raziskava lahko znanosti omogoči zavedanje, da področje kibernetskega terorizma v sodobni družbi postaja vedno bolj pomembna tema, ki se je bo potrebno veliko bolj resno lotiti, če želimo družbo zaščititi pred uničujočimi posledicami, ki jih bodo kibernetski teroristi povzročili čisto nepričakovano. Raziskava poleg ocene tveganja nakaže smer, v kateri bi morali strokovnjaki nadaljevati svoje delo: posameznike ozaveščati o kibernetski varnosti in posledicah kibernetskega terorizma ter spodbujati sodelovanje držav mednarodne skupnosti na tem področju.
Ključne besede: informacijska družba, kibernetski prostor, kibernetska kriminaliteta, kibernetska varnost, kibernetski terorizem
Objavljeno v ReVIS: 10.03.2021; Ogledov: 2689; Prenosov: 213
Celotno besedilo (1,24 MB) |
7. Pomen pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov in analize učinka na varstvo podatkov pri implementaciji in skladnosti podjetij z GDPR, Uredbo 2016/679 : magistrska nalogaMojca Lukše, 2020, magistrsko delo Opis: Varnost na področju informacijske tehnologije prinaša vse večjo zaskrbljenost. Z uporabo svetovnega spleta in poslovanja v oblaku prihaja do velikega števila nezanesljivih virov izmenjave in prenosa podatkov, uporabe ranljivih spletnih aplikacij in zlorabe osebnih podatkov. Hiter tehnološki razvoj je botroval k temu, da sta Evropski parlament in Svet po več kot 20 let stari direktivi 95/46/ES o varstvu posameznikov pri obdelavi podatkov sprejela novo Splošno uredbo o varstvu podatkov, ang. General data protection regulation (kratica GDPR), ki ne bo povečala le varstva podatkov, temveč tudi miselnost in ozaveščenost na področju varnosti. Uredba z 99 členi nalaga nove pravice in dolžnosti tako posameznikom kot vsem javnim in zasebnim podjetjem in predstavlja odlično priložnost za ustrezno obravnavo varnosti in varovanja podatkov.
Ključne besede: Uredba o varstvu podatkov, pooblaščena oseba za varstvo podatkov, ocena učinka, implementacija in skladnost, informacijska varnost
Objavljeno v ReVIS: 31.05.2020; Ogledov: 2243; Prenosov: 134
Celotno besedilo (2,78 MB) |
8. |
9. Deanonimizacija uporabnika TOR omrežja, v korporativno varnostnem okoljuZvonimir Cvetko Damnjanović, 2019, magistrsko delo Opis: Vzporedni razvoj šifriranja in dešifriranja je privedel k potrebi po kompleksnejših mehanizmih varne komunikacije preko interneta. Uporaba TOR omrežja nudi uporabnikom to dodatno stopnjo varnosti in zasebnosti na internetu. Zloraba komunikacijskih tehnologij v kriminalne namene zahteva tudi kompleksne in napredne metode deanonimizacije. V magistrskem delu smo preučili vlogo vodje korporativne varnosti pri primeru groženj v korporaciji. Prav tako smo skozi eksperiment prikazali postopek deanonimizacije uporabnika TOR omrežja, ki pošilja grozilna elektronska sporočila zaposlenimi v korporaciji. Izpostavili smo tudi zakonske ovire, ki otežujejo uporabo sodobnih tehnoloških rešitev. Pri delu smo izhajali iz hipotez, da uporaba TOR omrežja predstavlja tveganje za korporativno informacijsko omrežje, da je mogoče izvesti deanonimizacijo uporabnika TOR omrežja z uporabo inovativnih preiskovalnih pristopov, in da trenutno zakonodaja ne sledi spremembam in potrebam na področju informacijske varnosti. Cilj magistrskega dela je prikazati problem deanonimizacije uporabnika TOR omrežja in tudi demonstrirati enega izmed postopkov deanonimizacije.
Ključne besede: TOR, deanonimizacija, korporativna varnost, IP logger, anonimizacija, informacijska varnost
Objavljeno v ReVIS: 28.03.2019; Ogledov: 2439; Prenosov: 146
Celotno besedilo (2,76 MB) |
10. Vpliv uporabnikov na stopnjo informacijske varnosti : magistrska nalogaMatej Repovž, 2018, magistrsko delo Opis: Informacijska varnost je tematika, ki se je pričela nenadno razvijati. Zaščiti so pričeli namenjati pozornost tudi tisti, ki so do sedaj menili, da je zaupnost podatkov in informacij v njihovi organizaciji na visokem nivoju. K razvoju dejavnosti je mnogo pripomogla tudi javnost s svojim obveščanjem o nekaterih kibernetskih napadih na različna podjetja. Raziskovalna naloga je usmerjena na teoretični vidik zaščite podatkov, v empiričnem delu pa so predstavljeni rezultati izvedene raziskave, ki prikazujejo ravnanje uporabnikov z avtentikacijskimi podatki vsakdanje uporabe.
Ključne besede: informacijska varnost, geslo, uporabniki, podatki, identifikacijski podatki, analiza
Objavljeno v ReVIS: 24.08.2018; Ogledov: 3240; Prenosov: 218
Celotno besedilo (1,66 MB) |
