21. Socialna infrastruktura v oskrbovalnih sistemih starostnikov osrednjeslovenske statistične regijeKatja Gorenc, 2020 Opis: Dolgotrajna oskrba je aktualna problematika v Evropi in v Sloveniji. Glede na vse večji izziv staranja prebivalstva bodo morale občine v prihodnosti povečati izdatke, namenjene dolgotrajni oskrbi, zgolj za ohranitev trenutnega stanja. Izboljšanje se vsakoletno oddaljuje, saj stroka ne najde uspešnih rešitev. Magistrsko delo proučuje razvitost dolgotrajne oskrbe v Sloveniji in razpoložljivost različnih oblik oskrbe starostnikov. Poleg predstavitve najpogostejših oblik socialne infrastrukture za oskrbo starostnikov so predstavljene tudi kapacitete in povpraševanje. Teoretični del magistrskega dela tvorijo analize in povzetki obstoječih raziskav ter literature in interpretacija javno dostopnih statističnih podatkov. Praktični del je izsledek odgovorov na vprašalnik, ki bo posredovan vsem občinam osrednjeslovenske statistične regije. Poleg analize odgovorov na vprašalnik bodo temelj za potrditev hipoteze tudi javno dostopni statistični podatki. Namen magistrskega dela je predstaviti aktualno problematiko staranja prebivalstva, ki vpliva na vse večje potrebe po vzpostavitvi delujočega sistema, ki bo sistematično urejal področje dolgotrajne oskrbe. Namen je tudi opozoriti na različne stopnje dostopnosti oskrbe med statističnimi regijami Slovenije. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, ali obstajajo razlike med ponudbo in povpraševanjem socialne infrastrukture v oskrbovalnih sistemih starostnikov med osrednjeslovensko in drugimi statističnimi regijami ter na podlagi ugotovitev potrditi zastavljeni hipotezi. V nalogi smo ugotovili, da obstajajo razlike med ponudbo in povpraševanjem med osrednjeslovensko in drugimi statističnimi regijami, poleg tega pa tudi, da povpraševanje znatno presega ponudbo. Ugotovitve magistrskega dela bi lahko stroka uporabila za smernice do ustreznih rešitev, ki bi ublažile negativne posledice staranja prebivalstva in na podlagi izsledkov pristopila k iskanju rešitev, katerih pozitivne učinke bi sčasoma občutili prav vsi.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: socialna infrastruktura, dolgotrajna oskrba, institucionalna oskrba, starostniki, staranje prebivalstva, statistika
Objavljeno: 18.02.2021; Ogledov: 733; Prenosov: 49
 Celotno besedilo (2,30 MB) |
22. Analiza športne infrastruktureAnže Matelič, 2020 Opis: Podobno kot v naravi tudi za človeško telo veljajo nekatere zakonitosti. Nekatere bi lahko opisali z naslednjimi besedami: razvoj, rast, napredek, gibanje, ravnovesje, soodvisnost ipd. Kadar se zakonitosti ne upošteva, prihaja do težav, ki se odražajo v obliki nefunkcionalnosti, mutiranja, bolezni ali celo smrti. Ravno zaradi tega je zelo pomembno upoštevanje osnovnih naravnih zakonitosti. Gibanje je temeljna osnova za človeško telo. Da bi v današnjem času omogočili vsem Slovencem vsaj minimalno predpisano raven gibanja, je treba ukrepati na področju zagotavljanja infrastrukture. Ljudem je treba omogočiti dostopnost do športnih objektov in jih k aktivnosti še bolj spodbuditi. Šele ko jim omogočimo pogoje in jih k aktivnostim spodbujamo, lahko pričakujemo izboljšanje trenutnega stanja. Z glavnima metodama raziskovanja % deskriptivno in analitično % smo najprej predstavili izbrano področje in glavne pojme tega dela. Uporabili smo metodo zbiranja podatkov, s katero je bila določena relevantna literatura, in zgodovinsko, da smo predstavili še zgodovinske okvire tematike. Zakonsko smo opredelili področje, z razlagalno metodo pa izpostavili pomembno zakonodajo. S komparativno metodo raziskovanja smo podatke, ki veljajo za Slovenijo, primerjali tudi s podatki iz tujine. Namen magistrskega dela je analizirati področje športne infrastrukture v Sloveniji ter preveriti vplive, potrebe in donosnost, ki jo dotična infrastruktura predstavlja. Delo bo uporabno predvsem za spodbudo k nadaljnjemu raziskovanju in analiziranju področja športa. Seveda je glavni namen predstaviti pomembnost in povezanost športne infrastrukture z aktivnostjo prebivalstva, predvsem za tiste, ki bi radi pripomogli ali pa imajo možnost izboljšati aktivnost prebivalcev v Sloveniji.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: projektni management, športna infrastruktura, donosnost naložb, potrebe, vplivi, zakon o športu
Objavljeno: 09.03.2021; Ogledov: 604; Prenosov: 49
Celotno besedilo (3,02 MB) |
23. Kibernetski napadi z izsiljevalskim virusom - študija primera v Republiki SlovenijiMatej Kropf, 2020 Opis: V današnjem svetu je varnost dobrina. Nacionalni varnostni sistemi se srečujejo z novimi varnostnimi izzivi na področju kibernetike. Z rastjo in razvojem na področju informatike in telekomunikacij pridobivamo prednosti in lagodnejše življenje pri uporabi teh tehnologij. Ključnega pomena je, da se v kibernetskem prostoru obnašamo odgovorno in da ob kibernetskem incidentu pravočasno zaznamo kibernetske grožnje in preprečimo nadaljnje širjenje. Spoznali bomo tudi temeljne pojme, kot so kibernetske grožnje, kibernetski terorizem, kibernetska varnost, kibernetski kriminal in kibernetski napadi z izsiljevalskimi virusi. Poznavanje pojmov nam da lažjo predstavo in boljše razumevanje, kaj sploh je kibernetika. V magistrskem delu je raziskava pred kibernetskimi napadi z izsiljevalskimi virusi v Republiki Sloveniji podana na podlagi opravljene analize normativnih aktov in analize kibernetskih incidentov ter kaznivih dejanj računalniške kriminalitete za obdobje več let. Iz opravljenih analiz normativnih aktov je razvidno, da je Republika Slovenija z zakoni uredila zaščito kibernetske varnosti na celotnem področju kritične infrastrukture. Tudi z zakonom je določila, katere institucije bdijo nad zagotavljanjem kibernetske varnosti. Pri tem je nuja izpostaviti Policijo, Slovensko vojsko, Slovensko obveščevalno agencijo in Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost. V izbranem delu bomo podrobno pogledali delovanje izsiljevalskega virusa, kako se razmnožuje po spletu in kaj je njegov namen in zakaj je ta kibernetski napad tako nevaren. Skozi raziskavo letnih poročil Policije in Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost smo dobili dejansko stanje vseh kibernetskih incidentov, napadov, ki so bili zabeleženi v Republiki Sloveniji. Za doseganje kvalitetne kibernetske varnosti je tudi bistvenega pomena vlaganje v izobraževanje, saj s tem dvigujemo nivo kibernetske zaščite. Ocena ugotovitev in argumenti za izboljšanje kibernetske varnosti bi lahko v prihodnosti pripomogli k večji kibernetski varnosti. Republika Slovenija peša na področju izobraževanja kibernetske varnosti, z malo iznajdljivosti in računalniške pismenosti pa lahko sami poiščemo brezplačne seminarje, kjer pridobimo osnovno ali napredno znanje s področja kibernetske varnosti. Pri raziskavi smo ugotovili, da na spletu obstaja ogromno poučnih spletnih strani za izobraževanje o kibernetski varnosti, kjer je večina v tujem jeziku.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: izsiljevalski virus, kibernetska grožnja, kibernetska varnost, kritična infrastruktura, kibernetski napad
Objavljeno: 10.03.2021; Ogledov: 865; Prenosov: 93
Celotno besedilo (1,66 MB) |
24. Služnostna pravica pri monetizaciji nepremičnin in zavarovanju energetskih objektovZef Vučaj, 2020 Opis: Doktorska disertacija obravnava izzive v zvezi z zavarovanjem tveganj pri energetskih objektih. Stvarno pravo kot temeljno pravico opredeljuje lastninsko pravico, ki zagotavlja svojemu lastniku popolno oblast nad njo. Služnost je prav tako ena od stvarnih pravic. Služnost predstavlja pravico do uporabe tuje stvar ali izkoriščanja pravice oziroma zahtevati od lastnika stvari, da določena dejanja na tej stvari opušča ali pa dopušča. Prav tako služnost dopušča t.i. oblastnost na stvari. Ta oblast se deli med lastnika stvari in služnostnega upravičenca. Izzivi so ovrednoteni glede na najnovejše stanje razvoja elektroenergetike pri vzpostavitvi nizkoogljične družbe in regulativnih vprašanjih konvencionalnih virov energije v obnovljive vire energije. Osredotočali smo se na investicijske projekte v elektroenergetskem sektorju, katerega cilj je vzpostavitev nizkoogljične družbe, s ciljem zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov in zanesljivosti preskrbe z električno energijo, ki bi bila neodvisnosna od fosilnih goriv. Namen doktorske disertacije je bilo vprašanje, kako obstoječa pravna ureditev zagotavlja pravno varstvo v primeru kršitev in kakšno obliko pravnega posla izbrati pri investicijskih projektih, da bi zmanjšali tveganje posla. Na podlagi teoretične razprave in analize izbranega primera in predhodnih akademskih raziskav smo ugotovili, da je element služnosti pri infrastrukturnih in energetskih naložbah pogosto spregledan element, ki lahko pospeši izkoriščanje zemljišč, zgradb in/ali njihovih posameznih delov. Menimo, da ima lahko služnost pozitiven vpliv na vrednotenje nepremičnin in da predstavlja bistven element pri pospeševanju investicij v energetske objekte oziroma zavarovanje v smislu zmanjšanja tveganja pri teh investicijah.
Najdeno v: ključnih besedah
Ključne besede: služnost, energija, obnovljivi viri, infrastruktura, energetski objekti, tveganje, zavarovanje, disertacije
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 487; Prenosov: 78
Celotno besedilo (1,80 MB) |
