1. Zelena prestolnica Evrope : primerjava prestolnice Ljubljana in prestolnice TalinJasna Dedivanović Bubanja, 2025, magistrsko delo Opis: V pričujočem magistrskem delu obravnavam pereče tematike, s katerimi se v današnjem času soočajo evropske prestolnice. Dejstvo je, da je ena izmed glavnih problematik v evropskih prestolnicah visoko onesnaževanje okolja, druga velika problematika pa je vedno večji pretok ljudi znotraj evropskih držav, kar posledično pomeni veliko stanovanjsko stisko, ne le za prebivalce prestolnic, temveč tudi za ljudi, ki v slednje prihajajo za daljše časovno obdobje. Da bi se v evropskem prostoru predstavljena problematika zmanjšala do te meje, da bo življenje v prestolnicah prijetnejše in bolj kakovostno, se je na pobudo župana glavnega mesta Estonije – prestolnice Talin, gospoda Jürija Ratasa, v letu 2006 oblikoval projekt Zelena prestolnica Evrope. Vsebina projekta opisuje, da lahko pri projektu sodelujejo le tiste prestolnice, ki pri ključnih dejavnikih, pomembnih za izboljšavo evropskega prostora dosegajo rezultate z visokimi okoljskimi standardi, odgovornemu in okolju prijaznemu delovanju, skrbijo za zelene površine in naklonjenosti trajnostnemu razvoju. Prestolnica Ljubljana je laskavi naziv prejela v letu 2016, zato sem v magistrskem delu predstavila dosežke, izboljšave, smernice ter strategijo, ki jo je na natečaju predstavila. Zaradi bolj objektivnega vpogleda v projekt sem naredila primerjavo z estonsko prestolnico Talin, dobitnico naziva v letu 2023. Posebni poglavji se dotikata okoljske politike in varstva okolja v celotnem evropskem prostoru in obeh prestolnicah, ter velik pretok migrantov iz drugih evropskih ter tretjih držav. V tem delu sem se poglobila na mnenja meščanov obeh prestolnic. Zato so bila raziskovalna vprašanja vsebinsko oblikovana v smeri, da pridobim njihova opažanja za kakovostno in udobno življenje v obeh prestolnicah, kar je v rezultatih raziskave tudi predstavljeno. V zaključku magistrskega dela sem izpostavila nekatere prednosti in predvsem slabosti dobljenega naziva ter podala možna priporočila za prestolnici.
Ključne besede: projekt Zelena prestolnica Evrope, prestolnici Ljubljana in Talin, trajnostni razvoj, okoljska politika, varstvo okolja, migracija, zelena območja, stanovanjska problematika, inovativnost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 312; Prenosov: 19
 Celotno besedilo (720,74 KB) |
2. Ekonomska diplomacija in Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco IRCAI – UNESCO v Sloveniji : magistrsko deloSimon Vrbanič, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava povezavo med ekonomsko diplomacijo in Mednarodnim raziskovalnim centrom za umetno inteligenco − IRCAI v Sloveniji. V ospredju je sodelovanje med IRCAI, državnimi institucijami ter širšim ekosistemom. Ker gre za študijo primera, smo analitični del raziskave osredotočili na podroben pregled delovanja IRCAI, pri čemer smo preučili celoten proces – od prvotne ideje do vzpostavitve mednarodnega centra. Prav tako smo analizirali trenutno stanje organizacije ter njene mednarodne dejavnosti. S ciljem pridobiti vpogled v delovanje IRCAI smo na podlagi študije primera izvedli strukturirane intervjuje z različnimi deležniki slovenskega ekosistema. Intervjuji so omogočili celovito razumevanje delovanja centra ter razkrili, kako uspešno je sodelovanje med IRCAI, državnimi institucijami in gospodarstvom. Na podlagi izvedenih intervjujev smo pripravili analizo SWOT, ki ponuja ključne predloge za izboljšanje sodelovanja med IRCAI, državnimi institucijami in slovenskim gospodarskim ekosistemom. Posebno pozornost smo namenili tudi predstavitvi Unesca, specializirane agencije Združenih narodov, z osredotočenjem na področje digitalnih tehnologij in umetne inteligence. Unescovo delo na tehnološkem področju odpira priložnosti za poglobljeno sodelovanje, kar je ključnega pomena za globalno prepoznavnost Slovenije in IRCAI. Naše ugotovitve kažejo, da priložnosti za rast in razvoj temeljijo predvsem na krepitvi partnerstev, horizontalni integraciji naprednih tehnologij ter učinkoviti promociji prek diplomacije. Za uspešno poglobitev sodelovanja pa je ključnega pomena najprej kadrovsko in finančno okrepiti ekosistem, kar bo spodbudilo nadaljnjo rast ekonomske diplomacije. Prav tako je nujno povečati sredstva za nemoteno delovanje IRCAI, da lahko doseže svoj polni potencial. Ekonomska diplomacija igra ključno vlogo pri krepitvi prepoznavnosti IRCAI, privabljanju tujih investicij in spodbujanju mednarodnega sodelovanja. Za dolgoročen uspeh je ključnega pomena, da IRCAI in slovenska ekonomska diplomacija nadaljujeta s sodelovanjem ter iščeta inovativne rešitve za trajnostni razvoj in povečanje gospodarske konkurenčnosti za izboljšanje blaginje v Sloveniji.
Ključne besede: ekonomska diplomacija, mednarodni raziskovalni center, umetna inteligenca, OZN, Unesco, napredne tehnologije, ekosistem, inovativnost
Objavljeno v ReVIS: 26.02.2025; Ogledov: 316; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,31 MB) |
3. VLOGA IN ODGOVORNOST MANAGERJA V ORGANIZACIJIAdelisa Bektašević, 2025, ni določena Opis: V diplomskem delu bomo preučevali vlogo in odgovornost managerja v organizaciji. Vloga in odgovornost managerja v organizaciji ima več ključnih izzivov. Vodja mora biti ves čas pozoren na svojo okolico in svoj način komuniciranja prilagajati situaciji, v kateri je. Biti kakovosten vodja zahteva prevzemanje tveganja, obvladovanje vremenskih razmer in sposobnost spodbujanja timskega okolja, ki zaposlenim omogoča, da delujejo po najboljših močeh. Vodja mora biti sposoben obvladati vsako od naštetih petih funkcij upravljanja, da lahko učinkovito dosega cilje. Cilj je globlje raziskati vlogo in odgovornost managerjev v organizaciji, s poudarkom na identifikaciji ključnih izzivov in dejavnikov, ki vplivajo na učinkovitost vodstvene vloge.
Velik odstotek menedžerjev meni, da imajo preveč odgovornosti in pritiska. To pomeni, da bo za zmanjšanje tega pritiska morda potrebna boljša porazdelitev odgovornosti in podpora vodjem. Zaskrbljujoče je tudi dejstvo, da se precejšen del vodij ne čuti odgovornih za doseganje ciljev svoje delovne skupine. To lahko kaže na pomanjkanje jasne komunikacije o ciljih in odgovornostih, kar je nekaj, na čemer vsekakor moramo delati, da zagotovimo, da vsi člani ekipe razumejo svoje vloge in odgovornosti. Rezultati v komunikaciji so spodbudni, vendar še vedno obstajajo menedžerji, ki se ne strinjajo, da je komunikacija za management nujna.
Glavni namen za vse organizacije in vodstvene ekipe je boljša porazdelitev odgovornosti in zagotavljanje dodatne podpore (mentorstvo, usposabljanje) za zmanjšanje občutka odgovornosti in pritiska, jasna komunikacija ciljev in odgovornosti, jasna zastavitev ciljev in redna komunikacija vodij. Povečajte predanost in organiziranost v ekipi. Izboljšanje komunikacijskih veščin, komunikacija je osnova uspešnega vodje in managementa. Na splošno vse štiri hipoteze niso potrjene, pomembno pa je razumeti, da ne gre nujno za negativen rezultat, ampak nam daje priložnost za dodatne raziskave in izboljšave. Vse hipoteze imajo negativne posledice, kot so potreba po dodatnih raziskavah in vpliv na politiko organizacije.
Ključne besede: manager, vloga managerja, odgovornost managerja, vodstvene sposobnosti, inovativnost.
Objavljeno v ReVIS: 06.02.2025; Ogledov: 301; Prenosov: 3
Celotno besedilo (1,36 MB) |
4. KREATIVNOST IN INOVACIJE V GVERILSKEM MARKETINGU: KLJUČ DO USPEHA V SODOBNEM POSLOVNEM OKOLJUDomen Andrejc, 2024, ni določena Opis: V diplomskem delu raziskujemo vpliv kreativnosti in inovacij v gverilskem marketingu na prepoznavnost in dojemanje blagovnih znamk ter zvestobo potrošnikov v Sloveniji. Skozi analizo intervjujev smo ugotovili, da nenavadni in presenetljivi marketinški pristopi, ki zahtevajo manjše proračune, močno pritegnejo pozornost in povečajo zapomnljivost blagovnih znamk. Inovativne metode, kot so virtualna resničnost in umetniške instalacije, pozitivno vplivajo na percepcijo blagovnih znamk ter spodbujajo zvestobo. Ugotovitve raziskave ponujajo dragocene vpoglede podjetjem, ki želijo izboljšati svojo prepoznavnost in odnose s potrošniki.
Ključne besede: gverilski marketing, marketing, Slovenija, inovativnost, kreativnost, dojemanje potrošnikov, zvestoba potrošnikov.
Objavljeno v ReVIS: 17.09.2024; Ogledov: 627; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,28 MB) |
5. Vpliv inovativnosti na poslovanje slovenskih podjetijGoran Kovačević, 2024, diplomsko delo Opis: Inovacija je najpomembnejši vir za uspeh in preživetje podjetja v današnjem konkurenčnem, kompleksnem in globalnem okolju. Sposobnost za inovacije velja za najpomembnejše in najbolj dragoceno sredstvo v podjetju za zagotavljanje in ohranjanje konkurenčne prednosti in pri izvajanju celotne strategije. V diplomskem delu so analizirani vplivi med inovacijskimi napori in uspešnostjo podjetij, namen naloge pa je bil ugotoviti povezavo med inovativnostjo in uspešnostjo podjetja. Analiza finančnih kazalcev lahko daje dokaj natančno sliko uspešnosti podjetja; koristno je primerjati uspešnost več podjetij z relativno različno velikostjo, zato je za merjenje uspešnosti podjetja v raziskavi uporabljena finančno uspešnost. Podjetja so izbrana s pomočjo seznama Gospodarske zbornice Slovenije, ki vsako leto objavlja najinovativnejša podjetja v Sloveniji. Za analizo izbranih podjetij so uporabljeni podatki s spletnih strani bonitete.si. Podatki so primerjani s podatki iz slovenskega gospodarstva (povprečna rast dobička, povprečna dodana vrednost na zaposlenega in povprečna rast prihodkov). Ugotovljeno je, da inovativnost v podjetjih vpliva na finančno uspešnost podjetij in na povečanje tržnega deleža. Inovativnost v podjetjih je glede na rezultate raziskave v diplomski nalogi ekonomsko upravičena.
Ključne besede: Podjetništvo, poslovanje, inovativnost, raziskava, uspešnost.
Objavljeno v ReVIS: 20.03.2024; Ogledov: 875; Prenosov: 18
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. Vzpodbujanje inovativnosti zaposlenih : diplomska nalogaŽiga Kolenc, 2021, diplomsko delo Ključne besede: inovativnost, organizacijska kultura, zaposleni, kultura inovativnosti, vzpodbujanje inovativnosti, ustvarjalnost, kreativnost, nagrajevanje inovativnosti, dilplomske naloge
Objavljeno v ReVIS: 23.08.2021; Ogledov: 1740; Prenosov: 151
Celotno besedilo (1,01 MB) |
7. |
8. |
9. |
10. Sociokulturne razsežnosti prenosa znanja v okviru akademskega podjetništva : doktorska disertacijaUroš Gojkovič, 2017, doktorska disertacija Opis: Akademskega podjetništva ni mogoče natančno ukalupiti, saj je pojav močno odvisen
od družbenega oziroma kulturnega konteksta. Kljub temu pa je gotovo, da omenjeni
koncept predstavlja vez med akademsko sfero in zunanjim okoljem, v okviru katere se
prepletata tržni vidik, torej logika dobička, ter sama želja po prenosu znanja in ustvarjanju
nove vrednosti, ki ni nujno le ekonomska.
V različnih družbah postaja koncept akademskega podjetništva v povezavi z
gospodarstvom in državo osrednje težišče teorije in prakse inovacij. Univerze so tako v
preteklih desetletjih postale pomemben vir za nastanek visokotehnoloških podjetij,
predvsem malih in srednje velikih, ki so najbolj ustrezna za proučevanje akademskega
podjetništva, saj so razvila specifične karakteristike organizacijske kulture in prenosa
znanja. Tovrstne karakteristike so se razvile predvsem na podlagi socialnega kapitala, ki ga
lahko opredelimo kot ogrodje vozlišč, ki sestojijo iz posameznikov in organizacij ter
povezav, na katere pomembno vplivajo norme, želje in odnos posameznikov oziroma
organizacij (Adam et al. 2014).
Pričujoča doktorska disertacija ugotavlja, ali je proces izmenjave znanja pogojen z
upravljanjem pretoka informacij preko omrežij in povezav, ki so bogate s socialnim
kapitalom, ki obenem tudi vpliva na izoblikovanje vzorcev organizacijske kulture podjetij.
Tovrstni vzorci organizacijske kulture podjetjem omogočajo večjo sposobnost prenosa
znanja iz akademske sfere v gospodarsko sfero (komercializacija znanja). Iz tega izhaja, da
specifični vzorci organizacijske kulture podjetij omogočajo večjo inovacijsko sposobnost
in konkurenčno prednost le-teh, saj predpostavljamo, da podjetja, kjer vzorci
organizacijske kulture temeljijo na socialnem kapitalu, več sodelujejo z JRO in univerzami
ter drugimi podjetji doma in v tujini, s tem pa pridobivajo ključno konkurenčno prednost.
Namreč, kot je rekel Schumpeter (1939), vsaka inovacija oziroma ustvarjanje novih
kombinacij znanja za podjetje pomeni večjo konkurenčno prednost v primerjavi z drugimi
podjetji, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo.
Ključne besede: akademsko podjetništvo, organizacijska kultura, prenos znanja, socialni kapital, visokotehnološka podjetja, inovativnost, disertacije
Objavljeno v ReVIS: 28.07.2021; Ogledov: 1432; Prenosov: 101
Celotno besedilo (3,21 MB) |
