1. Insolvenčna kriminaliteta : magistrsko deloNeja Intihar, 2023, magistrsko delo Opis: Bistvo insolvenčne kriminalitete je v urejanju materialnopravnih in procesnih razmerij, ki nastanejo, ko storilec protipravno ustvarja ali vzdržuje stanje svoje plačilne nesposobnosti ali drugega dolžnika. Je predmet posebnega obravnavanja v sklopu gospodarskih kaznivih dejanj. Gre za napad na del gospodarskega sistema, ki sicer omogoča uporabo pravil insolvenčnega prava, ko je stanje plačilne nesposobnosti nekrivdno ali nehoteno povzročeno. Začetek postopkov zaradi insolventnosti še ne predstavlja storjenega kaznivega dejanja, vendar pa vseeno vzbuja dvom v zanesljivost in pravičnost poslovanja gospodarskega subjekta. Tudi stečaj a priori še ne predstavlja avtomatične civilne in kazenske odgovornosti, čeprav velja za družbeno škodljiv pojav. Teorija uvršča stečajna kazniva dejanja med insolvenčna kazniva dejanja zaradi dobrin, ki jih varujejo. Gre za varovanje plačilne discipline ter poštenega in enakopravnega obravnavanja upnikov, plačilne sposobnosti in kapitalske ustreznosti. V magistrskem delu je v večini uporabljena deskriptivna metoda, s katero je opisana gospodarska kriminaliteta, gospodarsko kazensko pravo, insolventnost, likvidacija, prisilna poravnava, stečaj, insolvenčna kriminaliteta itd. V manjši meri je uporabljena tudi analitična metoda, predvsem v delu, kjer so primerjane novele Kazenskega zakonika. Metoda spraševanja je uporabljena v delu intervjuja z državnima tožilcema. V zaključku je uporabljena metoda sinteze. Namen magistrskega dela je bralcu predstaviti kombinacijo treh različnih pravnih področji v teoriji in praksi. Področje gospodarskega, insolvenčnega in kazenskega prava. Namen je dosežen s predstavitvijo problematike insolvenčne kriminalitete, ki je v praksi izredno težko dokazljiva in obenem tudi precej intelektualno zahtevna. Cilj magistrskega dela je ugotoviti, kako se insolvenčna kriminaliteta zazna v praksi in kakšni so njeni izvršitveni načini ter s kakšnimi težavami se pri tem soočajo organi pregona in preiskovanja. Naslednji cilj je ugotoviti pomen in posledice novele 226. člena KZ-1I in kako se ta razlikuje od prejšnjih ureditev v teoriji in praksi. Največji doprinos magistrskega dela je na področju obravnave novele KZ-1I. Gre za novo ureditev, ki še nima izoblikovane sodne prakse, zato bo magistrsko delo prispevalo k kritičnemu razmišljanju in oceni obstoječega znanja. Ugotovitve bodo lahko v pomoč teoretikom in strokovnemu kadru, ki imajo sedaj precej težko nalogo z oblikovanjem nove sodne prakse.
Ključne besede: insolventnost, gospodarska kriminaliteta, stečaj, lažni stečaj, oškodovanje upnikov, goljufija, nevestno poslovanje, 226. člen KZ-1I
Objavljeno v ReVIS: 29.08.2023; Ogledov: 554; Prenosov: 44
 Celotno besedilo (993,35 KB) |
2. |
3. |
4. Poenostavljena prisilna poravnava : diplomsko deloMatic Miklič, 2019, diplomsko delo Opis: Poenostavljena prisilna poravnava je relativno nov insolventni postopek, ki ga ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju in se uporablja za manjše družbe. Ko se družba znajde v likvidnostnih težavah, torej ko ni več sposobna plačevati svojih obveznosti, lahko sodišču predlaga postopek, s katerim se odpiše del dolgov, s čimer ji upniki oprostijo del plačila dolga in nadaljujejo sodelovanje oz. poslovanje. S tem se izognejo stečaju, kjer ponavadi, po domače rečeno, ne dobijo skoraj nič. Postopek na predlog dolžnika uvede sodišče. Dolžnik naredi seznam terjatev, ki se delijo na različne terjatve, oziroma naredi seznam, komu in koliko je dolžan. Nato upniki glasujejo, če so za ali proti postopku. Zakon določa nekatere pogoje, ki so potrebni za sprejetje s strani upnikov ter druge zakonske določbe za uspešen predlog postopka. Bistveno je, da se večina upnikov strinja s predlogom in tako reši nastali položaj. Bistvenega pomena je, da se s postopkom poenostavljene prisilne poravnave prekinejo vsi izvršilni postopki in da se naredi finančna reorganizacija, s katero bo dolžnik vrnil preostali dolg do upnika, potem ko mu je le-ta del dolga odpisal.
Ključne besede: poenostavljena prisilna poravnava, upniki, dolžniki, terjatve, likvidnost, insolventnost, stečaj
Objavljeno v ReVIS: 06.01.2021; Ogledov: 2323; Prenosov: 131
Celotno besedilo (944,13 KB) |
5. |
6. Stečajni postopek nad srednjo ali veliko družbo : magistrsko deloŽiga Šumberac, 2019, magistrsko delo Opis: Namen magistrskega dela z naslovom Stečajni postopek nad srednjo ali veliko družbo, je ugotoviti ali je trenutna zakonodaja na področju insolvenčnega prava zadostna, da zagotavlja varnost upnikov, ter ob tem ugotoviti, kako bi se lahko postopek prilagodil, da bi bil hitrejši, enostavnejši in bi ob tem dovoljeval manj zlorab postopka. Raziskovalne metode magistrskega dela so deduktivna metoda, s katero bomo splošno znanje iz analize zakonodaje apliciral na specifično področje stečaja nad srednjimi in velikimi družbami, deskriptivna metoda s pomočjo katere bomo opisali bistvene elemente postopka in nato skozi praktičen primer prikazali, kako deluje tak postopek v praksi, ter primerjalna metoda s pomočjo katere bomo primerjali različne načine unovčenja premoženja dolžnika. Tako bomo zasledovali cilj magistrskega dela, da dokažemo, ali postopek dopušča zlorabe s strani lastnikov družb v stečaju, cilj, kako se da reformirati položaj upnikov in upniškega odbora, cilj, kako ugotoviti najprimernejši način prodaje premoženja pri srednjih in velikih družbah in cilj, da dokažemo prevelik vpliv sodišča na postopek stečaja in prevelik vpliv sodišča na delovanje stečajnega upravitelja. To bo pripomoglo k nadaljnjemu raziskovanju tega področja ter ljudem, omogočilo vpogled v specifiko stečajne ureditve področja stečaja nad srednjimi in velikimi družbami.
Ključne besede: insolventnost, družbe, premoženje, terjatve
Objavljeno v ReVIS: 30.10.2019; Ogledov: 2528; Prenosov: 271
Celotno besedilo (801,38 KB) |
7. Institut poenostavljene prisilne poravnave : diplomsko deloPetra Šantak, 2016, diplomsko delo Opis: Postopek poenostavljene prisilne poravnave je v slovenskem pravnem sistemu dokaj nov institut, ki ga je leta 2013 uzakonila novela ZFPPIPP-E. V slovenskem pravnem sistemu poznamo dva glavna postopka zaradi insolventnosti, in sicer postopek prisilne poravnave ter stečajni postopek. Poglavitni namen postopka prisilne poravnave je izvedba ukrepov finančnega prestrukturiranja, s katerimi se zagotovi nadaljnje poslovanje dolžnikovega podjema in zagotovijo ugodnejši pogoji poplačila upnikov, kot če bi bil nad dolžnikom začet stečajni postopek. Medtem ko začetek stečajnega postopka ravno nasprotno pomeni konec dolžnikovega poslovanja z odprodajo njegovega premoženja. Pogoj za uvedbo insolvenčnih postopkov je nastop insolventnosti, ki nastopi ob prezadolženosti dolžnika. Postopek poenostavljene prisilne poravnave tako kot postopek redne prisilne poravnave spada med reorganizacijske postopke in pomeni poskus sanacije dolžnika do te mere, da dolžnik po uspešno končanem postopku nadaljuje s svojim poslovanjem prost dolgov.
Ključne besede: prisilna poravnava, stečaj, stečajno pravo, prestrukturiranje, insolventnost, Slovenija, diplomske naloge, bolonjski program
Objavljeno v ReVIS: 16.08.2018; Ogledov: 2921; Prenosov: 143
Celotno besedilo (622,83 KB) |
8. |
9. Analiza insolvenčnega prava skozi načeli pravne in socialne države : magistrsko deloSuzana Kundija, 2013, magistrsko delo Ključne besede: stečaj, insolventnost, stečajna masa, pravna država, socialna država, brezposelnost, odpuščanje, predujem, brezplačna pravna pomoč, jamstveni sklad
Objavljeno v ReVIS: 07.08.2018; Ogledov: 2678; Prenosov: 140
Celotno besedilo (1,59 MB) |
10. |
